Jedro

Organ prve stopnje stranki pred izdajo negativne odločbe o ugotavljanju državljanstva (kot predhodnega vprašanja denacionalizacije) ni predočil ugotovljenih dejstev, iz katerih izhaja domneva nelojalnosti, tožena stranka pa ji ni dala možnosti dokazovanja lojalnosti, čeprav je odločala že po sprejemu ustavne odločbe U-I-23/93. Zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe tožene stranke pravilen in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1163/99-8 z dne 22.3.2000, se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni lis RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 18.6.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice in potrdila odločbo Sektorja za upravne notranje zadeve Upravne enote L. z dne 1.3.1996, s katero je bilo ugotovljeno, da se A.K. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91, 38/92 in 13/94, v nadaljevanju ZDRS), ni štel za državljana SFRJ in zato tudi ne za državljana Republike Slovenije. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopni upravni organ odločal o ugotovitvi državljanstva v skladu z določbo 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) kot o predhodnem vprašanju v postopku denacionalizacije. Za pokojnega upravičenca je za ugotovitev državljanstva treba upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali od trenutka njegovega rojstva do smrti, oziroma v času, za katerega se ugotavlja državljanstvo. Tako je bila tudi za pokojnega upravičenca pravilno uporabljena določba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 46/45, 54/46, 104/47, 88/48 in 105/48, v nadaljevanju ZDrž). V upravnem postopku niso bila sporna dejstva, da je bil pokojni A.K. nemške narodnosti, kar izhaja iz njegovega članstva v Kulturbundu. Prav tako tudi ni bilo sporno dejstvo, da je A.K. v času uveljavitve novele ZDrž (Uradni list FLRJ, št. 105/48) dne 4.12.1948 živel v tujini. Zato je tudi po mnenju sodišča prve stopnje podana zakonska domneva nelojalnega ravnanja, ki ga v postopkih ugotavljanja državljanstva, uvedenih po 3. odstavku 63. člena ZDen, ni treba dokazovati. Posamezniku je sicer dana možnost, da dokazuje nasprotno, kar pa v konkretnem primeru ni bilo uveljavljano.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja izpodbojna razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pokojni upravičenec je res živel v tujini ob času uveljavitve novele ZDrž, vendar ne po lastni odločitvi, ampak zaradi prisilnega izgona iz Slovenije, do katerega je prišlo v decembru 1945. Bil je rojen v Sloveniji, kjer je živel do konca vojne in se, prepričan v svoje lojalno obnašanje med vojno, v majskih dneh leta 1945 ni umaknil v tujino. Njegov izgon v tujino je bil v nasprotju z določbami mednarodnih dokumentov, ki niso predvidevali kolektivnih sankcij za osebe nemške narodnosti in zato K. izgon, do katerega je očitno prišlo zgolj zaradi podatka o njegovem članstvu v Kulturbundu, ne pa na podlagi morebitne ugotovitve o njegovem nelojalnem obnašanju, tudi po tedanjem pravnem redu ni bil zakonit. Nezakonito ravnanje tedanjih oblasti pa zato ne more imeti dodatnih posledic, predvidenih v pravnem redu. Nezakonito ravnanje državnih organov pa ne more biti tolerirano na način, kot je bil obrazložen v izpodbijani sodbi, da je odločilen le kraj bivanja na dan sprejetja novele ZDrž Tožena stranka in Državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ustavno sodišče RS je z odločbo, št. U-I-23/93 (Uradni list RS, št. 23/97), odločalo o skladnosti določbe 3. odstavka 63. člena ZDen z ustavo, in sicer v tistem delu, ki določa, da v postopku ugotavljanja državljanstva (kot predhodnega vprašanja denacionalizacije) ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ. Ustavno sodišče je presodilo, da navedena določba ZDen ni v neskladju z Ustavo RS, saj zakonodajalec, ker gre pri nelojalnosti le za zakonsko domnevo, ni prepovedal posamezniku, da ob takšni ureditvi dokazuje svojo lojalnost. V obravnavani zadevi iz upravnih spisov izhaja, da organ prve stopnje tožeči stranki pred izdajo odločbe prve stopnje (izdane pred izdajo navedene odločbe ustavnega sodišča) ni predočil izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev, na katere je oprl svojo odločitev, ter je tudi ni zaslišal. Tožena stranka očitne kršitve načela zaslišanja stranke (8. člen in 143. člen ZUP/86) ni odpravila, bila pa je ob svojem odločanju tudi že seznanjena z odločbo ustavnega sodišča, pa v zvezi z napačno uporabo materialnega prava (35. člena ZDrž) ni ugodila tožnikovi pritožbi in tožeči stranki ni dala možnosti dokazovanja lojalnosti. Zato sodišče prve stopnje ni imelo utemeljene zakonske podlage za odločitev, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena (1. odstavek 59. člena ZUS). Po presoji pritožbenega sodišča v izpodbijani sodbi o odločilnih dejstvih (o možnosti dokazovanja lojalnosti pokojnega upravičenca) zlasti obstoji nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, in med vsebino izvedenega upravnega postopka, v katerem organ stranke pred izdajo negativne odločbe ni seznanil s svojimi ugotovitvami, iz katerih izhaja domneva nelojalnosti. S tem je podana bistvena kršitev postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 16. členom ZUS (2. odstavek 72. člena ZUS).

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega na podlagi določbe 74. člena ZUS sodbo sodišča prve razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču, da opravi nov postopek.