14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Ž., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1384/2002 z dne 6. 11. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 3571/2001 z dne 17. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V sporu zaradi motenja posesti je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta pritožnika (takrat toženca) z zaprtjem in zaklenitvijo kovinskih vrat na severni in južni strani svoje parcele motila posest uporabe pešpoti in vožnje z otroškimi, invalidskimi vozički in kolesi po navedeni parceli, ter jima naložilo, da morata omogočiti neoviran prehod z odprtjem vrat in se v prihodnje vzdržati motilnih dejanj. Sodišče druge stopnje je tako odločitev potrdilo.

V ustavni pritožbi pritožnika izražata svoje nestrinjanje z navedeno odločitvijo. Z njo naj bi bila kršena njuna pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave v zvezi z 67. členom Ustave) in svoboda gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.

Sodišči naj bi z izpodbijano odločitvijo omejili njune pravice, saj naj zaradi nje ne bi mogla uživati svoje lastnine v vsem njenem obsegu, ogroženo pa naj bi bilo tudi opravljanje gospodarske dejavnosti, ki jima omogoča preživljanje. Menita, da je dvorišče za potrebe poslovne dejavnosti (popravilo in čiščenje osebnih avtomobilov) sedaj neuporabno, kar pomeni, da bosta morala poslovno dejavnost bistveno omejiti ali z njo celo prenehati.

B.

V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijani posamični akt preizkusi le glede tega, ali so bile z njim kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnika kršitev ustavnih pravic sicer zatrjujeta, vendar jih z navedbami, s katerimi utemeljujeta ustavno pritožbo, ne izkažeta.

Za kršitev pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave v zvezi s 67. členom Ustave in pravice do svobodne gospodarske pobude po 74. členu Ustave ne gre. Ugotovitev, da sta pritožnika nedopustno motila posest nasprotne stranke, ker sta samovoljno, tj. brez ustrezne pravne podlage, zaklenila vrata in s tem spremenila dolgoletno posestno stanje, ni sporna tako z vidika pravice do zasebne lastnine kot tudi z vidika svobodne gospodarske pobude. Sodišči je namreč nista oprli na nobeno stališče, ki bi bilo nezdružljivo z navedenima ustavnima pravicama. Pri tem je treba poudariti, da gre v obravnavani zadevi le za spor zaradi motenja posesti, pri katerem se ugotavlja le zadnje posestno stanje in motenje, ne pa obstoj pravice do posesti. Gre torej za začasno ureditev z namenom preprečitve samovoljnega spreminjanja posestnega stanja, pri čemer sodišče ne upošteva pravice do posesti. Iz tega razloga se kot nebistvene izkažejo vse navedbe pritožnikov v zvezi z okoliščino, da imajo tožniki na voljo enakovredno javno pot oziroma, da je pot preko dvorišča nepotrebna. Ta odločitev tudi v ničemer ne posega v njuno pravico, da v morebitni petitorni pravdi zahtevata varstvo svojih domnevno kršenih pravic. O kršitvi človekovih pravic ali temeljih svoboščin zato ni mogoče govoriti.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger