Jedro

Toženca sta z izgradnjo novega, spremenjenega dovoza protipravno posegla v nepremičnino tožnikov. Poseg je bil opravljen brez soglasja tožnikov, pri tem pa spremenjeni dovoz ni enakovreden prejšnjemu.

Predmet obravnavane zadeve je odškodninski zahtevek, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 99. člena SPZ.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta ter se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika uveljavljala plačilo zneskov v višini 2.579,90 EUR in 12.899,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila (I. točka izreka). Tožnikoma je bilo naloženo povračilo 2.645,81 EUR pravdnih stroškov tožencev, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V sklepu z dne 1. 2. 2019 je sodišče prve stopnje izvedenskemu organu G., d. o. o. za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in stroške v skupnem znesku 235,46 EUR. Plačilo zneska naj bi se izvršilo iz sredstev, ki sta jih tožnika dolžna založiti.

3. Zoper sodbo in sklep se pritožujeta tožnika. V pravočasni pritožbi zoper sodbo uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugovarjata ugotovitvi o zastaranju zahtevka v zvezi s posedkom granitnih kock. Drugi tožnik je posedanje terena, ki je v njegovi lasti, opazil šele leta 2012 oz. 2013. Prej bistvenih sprememb na terenu ni bilo opaziti. Zaključek sodišča, da je drugi tožnik za škodo izvedel že leta 2009, je napačno in iztrgano iz konteksta. Tudi prva tožnica je povedala, da je do sprememb prišlo med leti 2012 in 2013. Spremembe je opazila, ko je začela hoditi do hiše, to pa je bilo šele, ko se je začelo hoditi na naroke v pravdni zadevi na Jesenicah, kar je bilo po letu 2012. Objektivni rok je začel teči šele leta 2013 in se je iztekel 2018, tožba pa je bila vložena 14. 10. 2015, zato odškodninska terjatev ni zastarana. Če bi bila odškodninska terjatev res zastarana, sodišču ne bi bilo treba izvajati dokaza z izvedencem gradbene stroke. Ž. Ž. sploh ni sodni izvedenec, kar predstavlja kršitev pravil postopka, saj je zaradi nestrokovno opravljenega dela ostalo dejansko stanje na bistvenih mestih zmotno in nepopolno ugotovljeno. Razlogov za razlikovanje njegovega mnenja od pred pravdo pridobljenih mnenj strokovnih pomočnikov tožnikov ni znal pojasniti. Čeprav je sodišče ugotovilo, da dovozna pot ni primerna za uporabo in protipravno posega v nepremičnino tožnikov, je zavrnilo celotni tožbeni zahtevek. Izvedenec gradbene stroke ne more na podlagi delnega ogleda enega prostora stavbe zaključiti, da škoda na stavbi ni nastala. V tem delu je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Nobena od strank ni zatrjevala, da naj bi do škode na nepremičninah prišlo zaradi domnevno neurejenega odvodnjavanja meteorne vode s strehe stavbe tožnikov. V tem pogledu je bilo kršeno razpravno načelo. Zamašena cev tožnikov z vtoževano škodo ni v nikakršni povezavi, saj je bila zamašena izven področja betonskih ploščic. Peskolov tožnikov je bil zgrajen v skladu z gradbenimi standardi v času gradnje objekta. Vzrok za nastanek škode ne more biti edino v zamašeni cevi na sistemu odvodnjavanja meteorne vode s strehe, saj škoda na nepremičnini nastaja kljub temu, da je bila cev odmašena. Predlog za postavitev novega sodnega izvedenca je sodišče pavšalno zavrnilo in ni omogočilo soočenja M. M. s sodnim izvedencem, kar predstavlja postopkovno kršitev.

Pritožnika predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. V pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in povračilu stroškov izvedencu tožnika prav tako uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Izvedenec je že dobil plačanih 3.050 EUR za izdelavo izvedenskega mnenja. V ponudbi št. 17-18-SZ z dne 5. 1. 2018 je navedeno, da je v ceni 939,40 EUR zajeto tudi morebitno predhodno čiščenje oziroma pranje odtočnih cevi za meteorno vodo. Tega izvedenski organ sploh ni opravil. Izvedenec tudi ni odgovoril na pripombe. Že v okviru plačanih 939,40 EUR bi moral celovito odgovoriti na vprašanja v zvezi z odvodnjavanjem s strehe stavbe in spornim peskolovom. Ustno podajanje mnenja je plod njegove primarne neaktivnosti, zato so ti stroški nastali neupravičeno. Če bi sodišče menilo, da so bila vsa vprašanja, ki so relevantna za odločitev, že pojasnjena na podlagi pisnih ugotovitev izvedenca, njegovo zaslišanje ne bi bilo potrebno. Že tako stroški sodnega izvedenca nenormalno odstopajo od podobnih primerov v sodni praksi. Izvedenski organ in sodišče sta postopala v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj sta pravdnim strankam povzročila nepotrebne stroške. Pisne dopolnitve izvedenskega mnenja ni bilo, zato tudi izvedenski organ ni upravičen do stroškov za ustno podajo izvida in mnenja, saj bi moral na vsa vprašanja odgovoriti pisno ali ustno že v okviru prejetih 939,40 EUR. Enako stališče je zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cp 827/2018 z dne 25. 4. 2018. Pritožnika predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izvedencu ne prizna nobene nagrade – niti povrnitve stroškov. Podredno predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožbi sta bili vročeni v odgovor tožencema. Toženca sta na pritožbo zoper sodbo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev. Priglasila sta stroške pritožbenega postopka.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo

7. Sodišče prve stopnje svojo odločitev temelji na pravilnem materialnopravnem izhodišču, ki ga predstavlja drugi odstavek 99. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ugotovljeno je bilo, da sta toženca z izgradnjo novega, spremenjenega dovoza protipravno posegla v nepremičnino tožnikov. Poseg je bil opravljen brez soglasja tožnikov, pri tem pa spremenjeni dovoz ni enakovreden prejšnjemu. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je s spremembo dovozne poti prišlo do protipravnega vznemirjanja nepremičnine v lasti tožnikov, zato uživata negatorno pravno varstvo, ki sta ga uveljavljala v postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah, in se vodi pod opr. št. P 29/2014. 8. Predmet obravnavane zadeve pa je odškodninski zahtevek, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 99. člena SPZ. Tožnika zatrjujeta deformacijo dvorišča pred stanovanjskim objektom, ki se kaže v posedku granitnih kock, betonskih plošč in robnikov ter deformaciji betonskih stopnic pred stanovanjskim objektom, zatrjujeta pa tudi obstoj poškodb na samem stanovanjskem objektu, ki se kaže v razpokah. Poškodb na stanovanjskem objektu izvedenec ni ugotovil. Poškodbe na tlaku iz betonskih plošč, odstopanje in posedanje stopnic ob objektu pa so posledica izpiranja drobnih frakcij v podlagi. Izvedensko mnenje ugotavlja, da je razlog za deformacijo stopnic iskati v slabi izvedbi. Mnenje jasno in prepričljivo pojasnjuje, da voda z dovozne poti ni vzrok za nastanek zatrjevane škode z deformacijo granitnih kock (razen v obsegu 7 m2), betonskih plošč in robnikov ter betonskih stopnic pred stanovanjskim objektom, kakor tudi ne poškodb na stanovanjskem objektu. Le škoda zaradi posedka granitnih kock v izmeri 7 m2 je po oceni izvedenca nastala zaradi neurejenega odvodnjavanja z nove dovozne ceste. Vendar pa je sodišče glede slednje zaključilo, da je utemeljen ugovor zastaranja.

9. Pritožba ne uspe izpodbiti prepričljivih ugotovitev prvega sodišča o zastaranju odškodninskega zahtevka, nanašajočega se na posedek granitnih kock v obsegu 7 m2. Dovozna pot je bila izgrajena v letu 2006. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da takšna škoda ne nastane naenkrat, pač pa potrebuje določen čas, da je presežena lokalna stabilnost terena. Zastajanje vode še ni škoda, vendar pa je izpovedba drugega tožnika o zaznavah posedka granitnih kock na dvorišču jasna – zaznal ga je že v letu 2009. Posedke granitnih kock sta po dežju opazila tudi sinova drugega tožnika. Pritožba poskuša zrelativizirati izpovedbo priče A. A., ki je po vsakem dežju opažal posedke za 2 mm. Pri tem pa sam obseg pomika niti ni važen, važno je, da so bile spremembe opazne. Priča S. S. pa je potrdil, da so bile posledice vidne takoj; na začetku sicer manj, nato pa so se širile. Vse navedeno pritrjuje ugotovitvi prvega sodišča, da se je škoda v obliki posedka granitnih kock (7 m2) očitno manifestirala že v letu 2009, kar pomeni, da je odškodninska terjatev – skladno z določbo 352. člena ZPP – zastarala v letu 2012. Za prvo tožnico pa je v vsakem primeru nastopilo zastaranje s potekom petih let – leta 2014, kar je prvo sodišče v točkah 24 do 29 izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo.

10. Pritožbena teza o nepotrebnosti izvedbe dokaza z izvedencem in grobi kršitvi načela ekonomičnosti postopka je zmotna. Šele na podlagi izvedenskega mnenja je lahko prvo sodišče opravilo razmejitev med posameznimi zatrjevanimi postavkami škod. Izvedensko mnenje je predstavljalo pomembno podlago za ugotovitev povezanosti med spremenjeno dovozno cesto in posedkom granitnih kock. Izvedensko mnenje je bilo za odločitev ključno, zato nikakor ni moč govoriti o kakršnikoli kršitvi načela ekonomičnosti, ki jo izpostavlja pritožba.

11. Sodno izvedenstvo je bilo zaupano instituciji – G., d. o. o. V pristojnosti institucije je odločitev, katerega izmed svojih strokovnjakov bo postavila za nosilca naloge. V določbi 245. člena ZPP je navedeno, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. To pa pomeni, da sodišče lahko postavi za izvedenca tudi nekoga, ki ni na seznamu sodnih izvedencev. Temu pritrjuje tudi ustaljena sodna praksa1. 12. Pritožbena zatrjevanja o nestrokovno opravljenem delu Ž. Ž. so povsem posplošena. Izvedensko mnenje je odgovorilo na vse relevantne pripombe, je notranje skladno in konsistentno ter ne vzbuja nikakršnega dvoma v pravilnost ugotovitev. Že prvo sodišče je opozorilo, da pred pravdni mnenji M. M. in dr. Č. Č., ki ju je šteti za del trditvene podlage tožnikov, nista neposredno primerljivi z mnenjem G., d. o. o. Odločilni razlikovalni element je v tem, da je izvedenec, postavljen v tem pravdnem postopku, razpolagal z bistveno širšim naborom informacij. Opravil je pregled zemljišča s kamero, ki je zadeve osvetlila v povsem drugi luči. Na mestu odtoka meteornih voda s strehe objekta tožnikov je bil narejen izkop in takrat se je ugotovilo, da peskolov ne opravlja svoje običajne funkcije. Sodišče prve stopnje se je do neskladij glede ugotovitev G., d. o. o. z mnenji, ki sta ju predložila tožnika, konkretizirano opredelilo. Pojasnilo je, da so bile ugotovitve G., d. o. o. nanizane v fazah – opravljen je bil pregled s kamero, pa tudi odkop, ki sta kot vzrok večini zatrjevanih poškodb pokazala na neurejenost odtoka meteorne vode s strehe tožnikov.

13. Tožnika prepričljivih razlogov za določitev drugega izvedenca nista navedla. Kot je opozorilo že prvo sodišče, zgolj nestrinjanje z mnenjem izvedenca še ne pomeni, da je zaradi tega podan utemeljen dvom v pravilnost njegovega mnenja. Ob oceni tožnikov, da odgovor izvedenca ni ustrezno prepričljiv, sta imela možnost, da vse nejasnosti razjasnita z dodatnimi vprašanji. Nobenega razloga pa tudi ni bilo za izvedbo dokaza s soočenjem izvedenca in M. M., ki je za tožnika izdelal pred pravdno mnenje. Njegovo mnenje – kot je bilo že poudarjeno – temelji na povsem drugih izhodiščih.

14. Tožnika poškodb na objektu nista natančno označila. Tudi iz mnenja dr. Č. Č. te ne izhajajo. V zvezi s poškodbami na objektu je sodišče prve stopnje podalo prepričljivo obrazložitev v 14. točki. Izvedenec si je od zunaj ogledal celoten objekt in razpok ni zaznal. Ugotovljene pa so bile poškodbe v kurilnici nad umivalnikom, kjer odstopajo ploščice in se lušči barva ter omet na levi strani umivalnika. Ugotavljale pa so se le poškodbe v prostorih, ki sta jih tožnika pokazala oz. nanje opozorila. Sicer pa tudi pritožba poškodb na objektu ustrezno ne konkretizira. Vlago v objektu je treba pripisati napakam pri vodovodni napeljavi in slabšemu prezračevanju prostora, medtem ko druge poškodbe na objektu niso bile zaznane in jih tudi tožnika nista konkretno izpostavila, zato so posplošena pritožbena zatrjevanja, izpostavljena v III. točki, neutemeljena.

15. Sodišče nikakor ni zagrešilo kršitve razpravnega načela, ker je kot vzrok nastanka škode na nepremičninah tožnikov navedlo neurejeno odvodnjavanje meteorne vode s strehe tožnikov. Toženca sta že v odgovoru na tožbo v 4. točki izpostavila vprašanje urejenosti meteornih voda tožnikov. Poleg tega je bila naloga izvedenca, da opredeli vzrok škode, ki jo zatrjujeta tožnika. Njegov jasen zaključek je, da ga je iskati v neurejenem/slabo delujočem sistemu odvodnjavanja meteornih voda s strehe tožnikov.

16. Pritožbena zatrjevanja v zvezi z zamašeno cevjo ne morejo imeti želene teže. Sodišče se je glede teh vprašanj podrobno opredelilo v 20. točki obrazložitve. Ugotovilo je, da je peskolov zgrajen v nasprotju s pravili stroke, tožniki pa ga tudi niso čistili, zato ni opravljal svoje funkcije. Posledice so bile identične, kot da ga sploh ne bi bilo. Pesek, fini in organski delci so zato prodirali nadalje v betonsko odtočno cev in preprečevali normalen odtok vode.

17. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje.

O pritožbi zoper sklep

18. S sklepom z dne 1. 2. 2019 je sodišče prve stopnje izvedenskemu organu G., d. o. o. za ustno podajo izvedenskega mnenja na naroku 31. 1. 2019 priznalo nagrado v skupnem znesku 235,46 EUR. V skladu z določbami ZPP – še posebej 253. členom – je primarno mesto dano ustni podaji izvedenskega mnenja. Če ima izvedensko mnenje odločilen pomen za odločitev, zaslišanje izvedenca strankam omogoči, da mnenje preizkusijo. Le v izjemnih primerih se zaslišanje izvedenca izkaže kot nepotrebno, kar pa vsekakor ni značilnost konkretnega primera. Tožnika sta izvedenskemu organu posredovala številne pripombe, zastavljena pa so mu bila tudi vprašanja, ki v predhodnih sklepih o odreditvi izdelave pisnega mnenja niso bila zajeta. Dodatno ustno zaslišanje izvedenca sta zahtevala tožnika, zato ni moč slediti pritožbeni tezi, da je ustno podajanje mnenja plod izvedenčeve primarne neaktivnosti. Izvedenčeva ustna podaja mnenja je trajala več kot 20 minut, izvedenec pa je odgovoril na vsa vprašanja. Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti zadeve so tudi skupni stroški za izdelavo izvedenskega mnenja višji. Pritožbena zatrjevanja, da nenormalno odstopajo od podobnih primerov, pa niso z ničemer izkazana. Izvedencu so bila postavljena nova vprašanja, zato tudi ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 827/2018 z dne 25. 4. 2018. 19. Sklicevanje na morebitno predhodno čiščenje/pranje odtočnih cevi za meteorno vodo, ki naj bi bilo vključeno v ponudbi št. 17-18-SZ z dne 5. 1. 2018, z odmero nagrade za ustno podajanje mnenja ni v nikakršni povezavi. Odločitve o predhodnih odmerah nagrade so že pravnomočne, predmet pritožbenega obravnavanja pa je le ustna podaja izvedenskega mnenja na naroku 31. 1. 2019. Odmero je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev, na katere v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

20. Ker pritožbi nista utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v povezavi z 2. točko 365. člena istega zakona).

21. Tožnika s pritožbama nista uspela, zato do povračila pritožbenih stroškov nista upravičena.

22. Odgovor na pritožbo tožencev ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki sta jih imela z njim, nosita sama (154. in 155. člen ZPP v povezavi s 165. členom istega zakona).

1 Primerjaj II Ips 187/2014, II Cp 512/2016 in drugi.