Jedro

Glede obstoja terjatve se v postopkih izdaje začasne odredbe zahteva dokazni standard verjetnosti, ki je izkazan takrat, kadar več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je vložil predlog, da se priznajo tuje sodne odločbe Okrožnega sodišča v Tel Avivu. Sodišče prve stopnje je s sklepom I R 488/2011 z dne 13. 8. 2012 v pretežnem delu sledilo predlogu, s sklepom I R 488/2011 z dne 23. 11. 2012 pa je ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep I R 488/2011 z dne 13. 8. 2012 zavrnilo. Pritožbo nasprotnega udeleženca je Vrhovno sodišče s sklepom Cp 5/2013 z dne 29. 5. 2013 zavrnilo, s sklepom II Ips 352/2013 z dne 9. 4. 2014 pa je zavrnilo zahtevo nasprotnega udeleženca za varstvo zakonitosti. Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi nasprotnega udeleženca z odločbo Up-645/13-44 z dne 3. 3. 2016 sklepa Vrhovnega sodišča in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani razveljavilo in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

2. Po izdani odločbi Ustavnega sodišča je predlagatelj vložil predlog za zavarovanje z začasno odredbo, kateremu je sodišče prve stopnje s sklepom I R 367/2016 z dne 3. 6. 2016 delno ugodilo in nasprotnemu udeležencu prepovedalo odtujitev ali obremenitev nepremičnin(1) z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, prepovedalo mu je razpolaganje, odtujitev ali obremenitev zemljiškoknjižnih pisem in zemljiškoknjižnih dolgov, ki so vpisani na nepremičninah,(2) prepovedalo mu je tudi razpolaganje, odtujitev ali obremenitev premičnin na naslovu stalnega bivališča z vpisom te prepovedi v register oziroma na samem predmetu, organizacijam za plačilni promet(3) pa je naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu ali komu drugemu po nalogu nasprotnega udeleženca odreči izplačilo denarnega zneska v višini 11.177.888 ILS oziroma 2.614.907,07 EUR z računa nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da ima začasna odredba učinek sklepa o izvršbi in da velja do vključno osmega dne po pravnomočnosti sklepa o predlogu za priznanje, ki bo izdan v postopku I R 367/2016 (točka I). V ostalem delu je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (točka II).

3. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep I R 367/2016 z dne 3. 6. 2016 zavrnilo in je zato ta sklep v izpodbijanem delu ostal v veljavi. Sodišče je ugotovilo, da je predlagatelj zoper nasprotnega udeleženca vložil predlog za priznanje tujih sodnih odločb, te odločbe Okrožnega sodišča v Tel Avivu je priložil predlogu, zato je sodišče prve stopnje štelo za verjetno, da je terjatev predlagatelja izkazana. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da je Ustavno sodišče razveljavilo sklepa sodišča prve stopnje, s katerima je to sodišče ugodilo predlogu predlagatelja, razveljavilo pa je tudi sklepa Vrhovnega sodišča RS, s katerima je bila zavrnjena pritožba in zahteva za varstvo zakonitosti in da je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo obstoj subjektivne nevarnosti, ker premoženje nasprotnega udeleženca ne zadošča za poplačilo denarne terjatve, ker je nasprotni udeleženec nepremičnine že obremenil, s tem, ko je 7. 12. 2012 na dveh nepremičninah ustanovil zemljiška dolgova, vložil pa je tudi predlog za zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice. Obe dejanji sovpadata s prvotnim postopkom priznanja tujih sodnih odločb, zato je po mnenju sodišča izkazano, da želi nasprotni udeleženec s takšnimi razpolaganji onemogočiti uveljavitev terjatve predlagatelja.

4. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit iz istih razlogov, kot sklep o izdaji začasne odredbe z dne 3. 6. 2013, do katerih se je opredelil že v ugovoru. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je verjetnost terjatve izkazana, je napačna. Ugotovitev, da je s priloženimi prevodi verjetno izkazana vsebina oziroma izrek sodb, je brez pravne podlage, ker je sodišče upoštevalo dokaz, ki ga ne bi smelo upoštevati. Listine so v tujem jeziku, ki jim ni bil priložen overjen prevod v slovenskem jeziku. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da v tej fazi postopka ni mogoče napovedati, kakšna bo končna odločitev, pri čemer pa ne pojasni, zakaj naj bi bilo priznanje bolj verjetno od zavrnitve priznanja. Sodbi lahko predstavljata pravno podlago za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve v znesku 11.177.888 NIS, ne pa terjatve v višini 2.614.907,00 EUR. Sodišče v obrazložitvi ne navaja, da bi iz tujih sodnih odločb izhajalo, kakšna je terjatev v EUR. Zmotno je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izkazana verjetna nevarnost, da bo nasprotni udeleženec z razpolaganji zmanjševal svoje premoženje in da že pomanjkanje premoženja za plačilo terjatve opravičuje prepoved razpolaganja z njim. Sodišče ugotavlja, da bi lahko nasprotni udeleženec zlorabil zemljiške dolgove zato, da bi predlagatelju onemogočil poplačilo domnevne terjatve. To je sicer res mogoče, vendar nevarnost ni konkretizirana. Nasprotni udeleženec ni imel namena uporabiti zemljiških dolgov, da bi s tem zmanjšal možnosti kasnejšega poplačila predlagatelja, saj zemljiških dolgov ni uporabil niti poskusil uporabiti za takšen namen, čeprav je to možnost imel. Za čas od dneva, ko je Ustavno sodišče razveljavilo odločbe sodišča prve stopnje in Vrhovnega sodišča pa do dneva izdaje začasne odredbe, je imel toženec dovolj časa, da bi to storil, predlagatelj pa ne trdi in tudi ne dokazuje, da bi v tem obdobju nasprotni udeleženec to poskusil storiti. Sodišče prve stopnje ocenjuje ravnanja nasprotnega udeleženca pred tremi leti, ki ne dokazujejo, da so bila storjena z namenom, da bi se zmanjšalo premoženje nasprotnega udeleženca, zato da bi bila otežena uveljavitev terjatve predlagatelja. Zmotna je ugotovitev, da ni treba ugotavljati konkretne nevarnosti za posamezno vrsto premoženja. Na ta način se posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, katerega obveznost še ni pravnomočno ugotovljena. S tem, ko je nasprotnemu udeležencu prepovedano razpolaganje z nedoločenimi premičninami na naslovu stalnega bivališča nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec ne sme uporabljati nobene premičnine ne glede na njihov namen in vrednost. Sodišče je v izreku prepovedalo organizacijam za plačilni promet izplačilo denarnih zneskov po dolžnikovem nalogu za znesek 2.614.907,07 EUR, ki predstavlja protivrednost zneska 11.177.888 NIS po tečaju z dne 27. 5. 2016. Na podlagi takega izreka organizacija za plačilni promet ne ve kako naj ravna, če se tečaj spremeni, saj se ne ve, ali mora upoštevati znesek v NIS ali znesek v EUR.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju,(4) ki določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Glede obstoja terjatve se v postopkih izdaje začasne odredbe zahteva dokazni standard verjetnosti, ki je izkazan takrat, kadar več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo na nasprotno.(5)

7. Predlagatelj je vložil predlog za priznanje tuje sodne odločbe. Predlogu je priložil sodbe izraelskega sodišča, katerim je priložil prevode, ki pa niso bili overjeni. Iz sodb verjetnostno izhaja, da je predlagatelju priznana terjatev zoper nasprotnega udeleženca v višini, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je pri tem upoštevalo veljavni tečaj. Na podlagi teh dokazov predlagatelja je bilo prevaljeno dokazno breme na nasprotnega udeleženca, da s stopnjo verjetnosti izkaže, da verjetnost terjatve ne obstoji. Nasprotni udeleženec zatrjuje, da predlagatelj ni predložil overjene prevode sodnih odločb v slovenski jezik, zato sodišče svoje odločitve ne sme opreti na te odločbe. Nasprotni udeleženec, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ne ugovarja, da prevod ni pravilen, prav tako pa se tudi sam sklicuje na višino škode, kot je bila priznana v sodbah predlagatelju. V navedeni fazi postopka ni mogoče napovedati, kakšna bo končna odločitev, ker je prav vprašanje, ali bi predlagatelj moral predložiti overjene prevode sodb, eno izmed ključnih pravnih vprašanj, od katerih bo odvisna končna odločitev. Sodišče prve stopnje zato v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja, da je Vrhovno sodišče RS pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje, ki je predlogu ugodilo, s tem, da so bile odločitve sodišča prve stopnje in Vrhovnega sodišča RS razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča RS, iz obrazložitve katere pa ne izhaja, da tuje sodne odločbe ne bi smele biti priznane, ker niso bili predloženi overjeni prevodi sodb, temveč da v postopkih pred rednimi sodišči sklepi glede zakonske zahteve po predložitvi overjenih prevodov, niso bili ustrezno obrazloženi. Iz vseh odločb pa izhaja, da gre za zapleteno pravno vprašanje, zato prvo sodišče utemeljeno navaja, da v navedeni fazi postopka ni moč napovedati, kakšna bo končna odločitev, da pa predložene sodbe kljub temu, da so sporna tudi druga pravna vprašanja, ki niso vezana na vprašanje v zvezi s predložitvijo overjenih prevodov sodb, potrjujejo verjetnost obstoja terjatve.

8. Izkazana pa je tudi subjektivna nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, saj ravnanja nasprotnega udeleženca verjetnostno potrjujejo, da želi razpolagati s premoženjem na način, da bo terjatev predlagatelja, če bo ugotovljena v nepravdnem postopku, onemogočena ali precej otežena. Seveda ni moč spregledati objektivne okoliščine, da obstoječe premoženje nasprotnega udeleženca ne zadošča za poplačilo denarne terjatve predlagatelja, odločilna pa je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec ustanovil zemljiška dolgova na dveh nepremičninah, ki sta bila ustanovljena po izdaji sklepa I R 488/2011 z dne 13. 8. 2012, ne da bi nasprotni udeleženec pojasnil razloge za takšno ravnanje, vložil pa je tudi predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da zemljiška pisma niso bila izročena nasprotnemu udeležencu, ker jih je zarubil izvršitelj, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, da bi nasprotni udeleženec lahko unovčil zemljiškoknjižna dolgova v času po izdaji odločbe Ustavnega sodišča do izdaje začasne odredbe, pa verjetnostno, glede na dosedanja ravnanja nasprotnega udeleženca, ne kaže, da subjektivna nevarnost več ne obstaja.

9. Organizaciji za plačilni promet je določena prepoved izplačila v korist nasprotnega udeleženca tudi v EUR in ne le v ILS, zato sprememba tečaja v ničemer ne spreminja pravnega varstva, kot je določen z začasno odredbo, zato v tem delu odločitev tudi ni nedoločljiva, kot to želi prikazati pritožba.

10. Na podlagi tretjega odstavka 40. člena v zvezi 239. členom ZIZ upniku ni treba premičnin natančno označiti v predlogu za zavarovanje, 79. člen ZIZ pa določa, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, kar pomeni, da te predmete nasprotni udeleženec lahko uporablja, ker so izvzeti iz zavarovanja. Sodišče prve stopnje je pravilno zavarovalo terjatev predlagatelja na nepremičnem in premičnem premoženju nasprotnega udeleženca, saj iz dosedanjih ravnanj nasprotnega udeleženca izhaja verjetnost, da bo z svojim premoženjem poskušal razpolagati na način, da bo onemogočil ali precej otežil uveljavitev terjatve predlagatelja.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku(6) v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Ki so opredeljeno navedene v tč. I/1 tč. izreka sklepa.

Op. št. (2): Ki so podrobneje opredeljena v tč. I/2 tč.izreka sklepa.

Op. št. (3): Ki so podrobneje opredeljene v tč. I/3 izreka sklepa.

Op. št. (4): V nadaljevanju ZIZ.

Op. št. (5): Glej sklep VSL II Cpg 122/2000. Op. št. (6): V nadaljevanju ZPP.