Jedro

Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je tožena stranka nezakonito uveljavljala pridržno pravico, ker ni podana koneksnost. Po našem pravu namreč ni potrebno, da obstaja povezava med zavarovano terjatvijo in pravnim poslom, na podlagi katerega ima remitent zadržano stvar v svojih rokah. OZ takšnega pogoja ne predvideva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 291,90 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača odškodnino v višini 8.584,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 08. 2007 do plačila. Obenem je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 576,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka je zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala spremembo sodbe v njeno korist, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana, saj v ravnanju tožene stranke ni zaslediti protipravnosti. Ker je to eden od elementov, brez katerega ni odškodninskega delikta, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker se z ugotavljanjem preostalih elementov ni po nepotrebnem ukvarjalo. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je tožena stranka povsem pravilno in zakonito uveljavljala pridržno pravico zaradi njene zapadle terjatve napram tožeči stranki, ki je ta ni hotela poravnati niti zanjo ponuditi ustreznega zavarovanja. V izogib ponavljanju se sodišče druge stopnje pridružuje obširni obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje.

Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je tožena stranka nezakonito uveljavljala pridržno pravico, ker ni podana koneksnost. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, po našem pravu ni potrebno, da obstaja povezava med zavarovano terjatvijo in pravnim poslom, na podlagi katerega ima remitent zadržano stvar v svojih rokah. Obligacijski zakonik (OZ) takšnega pogoja ne predvideva (prim. 261. člen - 264. člen OZ).

Pritožbene navedbe o zlorabi zaupanja so nedovoljena pritožbena novota (337. člen ZPP). Enako velja za pritožbene navedbe o kršitvi roka izdelave katalogov. Tožeča stranka je kot nosilni razlog odškodninske odgovornosti doslej uveljavljala protipravnost izvajanja pridržne pravice, ne pa zamudo tožene stranke pri opravi storitve. Zato se sodišču prve stopnje z zamudo ni bilo treba posebej ukvarjati.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

Izrek o stroških temelji na določilu 1. odstavka 165. člena in 1. odstavka 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške. Dolžna pa je povrniti toženi stranki odgovora na pritožbo. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z Odvetniško tarifo. V primeru zamude s plačilom je tožena stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.