Jedro

Skupaj z zapisnikom o nadzoru je tožeča stranka prejela tudi fotografije obravnavane situacije, ki se nahajajo v spisih, iz le-teh pa je povsem jasno razvidno, da gre pri zadevnih objektih za samostojno postavljene oglasne panoje in ne za gradbiščno ograjo. Uspeti pa tožeča stranka tudi ne more, glede na določbe ZCes-1, s (prepoznim) ugovorom, da je oglasna površina enega od zadevnih objektov trenutno brez oglasa. Že iz teh navedb je namreč razvidno, da je objekt kot takšen očitno namenjen oglaševanju in da gre torej za objekt iz 39. točke 2. člena ZCes-1, za postavitev katerega morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji in za katere tožena stranka pravilno ugotavlja, da v konkretnem primeru niso podani.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpektorat Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) je kot pristojni (inšpekcijski) organ prve stopnje z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka tožeči stranki odredil odstranitev štirih objektov za obveščanje in oglaševanje, ki stojijo na parc. št. 706/2 k.o. ... z ID oznakami: 22188, 22189, 22198 in 22199, ter šestih objektov za oglaševanje, ki stojijo na parc. št. 706/5 k.o. ... z oznakami: 22190, 22191, 22192, 22193, 22194 in 22195, in so (vsi) postavljeni v varovalnem pasu ceste kategorije LG A. cesta, odsek 211034 brez soglasja upravljalca občinske ceste, na lastne stroške. Rok za izvršitev je 20 dni od vročitve odločbe (2. točka izreka), tožeča stranka pa mora o odpravi naloženih nepravilnosti nemudoma obvestiti inšpektorja (3. točka izreka). O morebitnih stroških postopka bo izdan poseben sklep (4. točka izreka). Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je bil inšpekcijski postopek v zvezi s postavitvijo omenjenih objektov za obveščanje in oglaševanje uveden uradoma, pri tem pa zapisniško ugotovljeno, da so zadevni objekti postavljeni v varovalnem pasu ceste kategorije LG A. cesta odsek 211034, in da so postavljeni brez soglasja upravljalca občinske ceste, saj po podatkih dokumentarnega gradiva Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL soglasje za njihovo postavitev ni bilo izdano. Pri tem se inšpekcijski organ sklicuje na določbe Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju Odlok) ter na določbe Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ) kot podlago za odločitev in ki določajo, da je za takšen poseg, kot je obravnavani, treba pridobiti soglasje upravljalca občinskih cest. 3. Inšpekcijski organ dalje navaja, da je bila tožeča stranke obveščena o uvedbi postopka in o ugotovitvah, zbranih v postopku nadzora ter poučena, da se lahko o ugotovitvah izreče, vendar odgovora oziroma pripomb na podatke, ki so ji bili posredovani, ni podala. Nakar je bil opravljen kontrolni pregled in pri tem ugotovljeno, da zadevni objekti niso odstranjeni in je bila zato v skladu in na podlagi določb ZCes-1 izdana izpodbijana odločba. Z zapisnikom je bilo namreč ugotovljeno, da so na parceli 706/2 k.o. ... 20 cm od zunanjega skrajnega roka pločnika, vzporedno ob pločniku postavljene štiri oglasne table, ter da je na parc. št. 706/5 k.o. ... 4,2 m od zunanjega skrajnega roba pločnika, vzporedno ob pločniku postavljenih šest oglasnih tabel, kar je v 10-metrskem varovalnem pasu, ki je v skladu s 76. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-1 določen v 12. členu Odloka kot prostor ob javni cesti, in v katerem je raba prostora omejena. Objekti za obveščanje in oglaševanje, kot je določeno v 39. točki prvega odstavka 2. člena ZCes-1, so reklamni stolpi, panoji, table, transparenti in drugi premični in nepremični nosilci, ki so namenjeni za namestitev obvestil in oglasnih sporočil in med katere se uvrščajo tudi obravnavani oglaševalski objekti tožeče stranke. Gre za objekte, katerih smisel je v tem, da so vidni, kot takšni pa odvračajo pozornost voznikov in s tem lahko pripomorejo k nastanku prometne nesreče. Zato je podan javni interes občine na področju zaščite in varnosti na cestah, da obcestni prostor ustrezno ureja, s tem da določi tehnične elemente ceste z ustrezno postavljeno prometno signalizacijo in opremo ceste. In ker je bilo z inšpekcijskim pregledom ugotovljeno, da gre za poseg v varovalni pas občinske ceste brez soglasja upravljalca cest ter za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki voznikom odvrača pozornost in s tem ovira varen potek vožnje, je bilo po presoji inšpekcijskega organa zaradi varovanja javnega interesa po varnem odvijanju prometa na občinskih cestah, na podlagi 6. točke prvega odstavka 118. člena v zvezi z 97. členom ZCes-1 odločiti tako, kot sledi iz 1. točke izreka. Točka 2 izreka temelji na načelu sorazmernosti iz 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), 3. točka na petem odstavku 29. člena ZIN, 4. točka na petem odstavku 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in 5. točka izreka na določbi tretjega odstavka 115. člena ZCes-1. 4. Župan MOL je kot organ druge stopnje pritožbo tožeče stranke z odločbo št. 06101-6/2020-29 z dne 9. 9. 2020 zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih sledi odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori navaja, da gre v konkretnem primeru za kršitev postavitve objekta za obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu glavne mestne ceste (LG), ki skladno z Zakonom in Odlokom znaša 10 m, ter poudari, da postavitev objekta za oglaševanje ob občinskih cestah ni v nobenem primeru dovoljeno brez soglasja upravljalca občinske ceste. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da gre v konkretnem primeru za postavitev gradbiščne ograje, ki je namenjena zaščiti ljudi in zemljišč, se sklicuje na opredelitev objektov za obveščanje in oglaševanje, kot jo vsebuje 39. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1 ter ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za takšne objekte in kar nenazadnje potrdi tudi tožeča stranka, ko navaja, da je skladno z ustnim dogovorom postavila gradbiščne ograje za namen oglaševanja. Zato pritožbeni organ ugotavlja, da gre nedvomno za objekt za obveščanje in oglaševanje skladno z določbami ZCes-1, na podlagi katerih se vodi inšpekcijski postopek. Nadalje ugotavlja, da tožeča stranka ne navaja in ne izkaže, da bi dobila za poseg v varovalni pas predpisano soglasje. V varovalnem pasu občinske ceste je raba prostora po zakonu omejena, določbe ZCes-1 pa dajejo organu prve stopnje podlago za presojo, ali objekt za obveščanje in oglaševanje, postavljen v varovalnem pasu, ogroža varnost prometa na občinski cesti. Naloga občine je namreč, da ščiti javni interes občanov in je zadolžena za urejen obcestni prostor, kar ji izrecno nalaga zakonodaja. Skladno z navedenim je po presoji pritožbenega organa organ prve stopnje torej ugotovil kršitev ter odločil skladno z določbami ZCes-1 in Odloka. Pravilno in skladno z določbami ZIN, ZUP, ZCes-1 ter Odlokom pa je po presoji pritožbenega organa tudi vodil postopek.

5. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja, da iz zapisnika o nadzoru ne izhajajo trditve inšpekcijskega organa glede nezakonito postavljenih oglasnih tabel in njihove nevarnosti za cestni promet. Iz fotografije objekta z ID 22188 in opisa situacije je razvidno, da je oglasna površina trenutno brez oglasa in torej ni podlage za zaključek, da objekt voznikom odvrača pozornost in da jo je zato treba odstraniti. Prazen objekt pozornosti ne odvrača in za vožnjo ni nevaren, zato so zaključki inšpekcijskega organa v tej zvezi napačni. Nadalje tožeča stranka navaja, da na parceli št. 706/5 k.o. ... ni postavila nikakršnega objekta za obveščanje. V naravi gre za gradbiščno ograjo, namenjeno varovanju zemljišča, za odstranitev gradbiščne ograje pa toženka nima pravne podlage. Dejanske ugotovitve organa prve stopnje so zato nepravilne in ne odražajo dejanskega stanja in je zato odločitev organov prve in druge stopnje nepravilna in nezakonita. Kot dokaz tožeča stranka predlaga odločbo Župana ter odločbo Urada za gospodarstvo in gospodarske javne službe Mestne občine Kranj.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. V odgovoru navaja, da je trditev tožeče stranke, da je objekt ID 22188 trenutno brez oglasa, nedopustna tožbena novota, prepozna pa je tudi trditev, da gre za gradbiščno ograjo in ne za objekt za obveščanje, saj gre za trditev, ki jo tožeča stranka prvič izpostavi v pritožbi. Iz fotografij zapisnika z dne 13. 2. 2020 je razen tega razvidno, da gre za samostojne objekte in ne za gradbiščno ograjo. Naknadna postavitev ograje med objekti tega ne spreminja. Pa tudi sicer iz zapisnika inšpekcijskega organa izhajajo vse relevantne ugotovitve in tožeči stranki je bil skupaj z obvestilom o uvedbi inšpekcijskega postopka zapisnik priložen, tako da se je o ugotovitvah lahko izrekla. V obvestilu o uvedbi postopka je bila tožeči stranki dodatno obrazložena tudi pravna podlaga za odločitev ter tožeča stranka pozvana, da ugotovljene nepravilnosti odpravi, to je odstrani vse oglasne table, ki so postavljene v varovalnem pasu ceste brez soglasja upravljalca cest in na ta način uredi stanje skladno z določbami ZCes-1. Za odločbo Župana Mestne občine Kranj, ki jo tožeča stranka predlaga kot dokaz, pa toženi stranki ni jasno, kaj želi tožeča stranka s tem dokazati.

7. Na naroku za glavno obravnavo stranki vztrajata pri svojih navedbah in predlogih, z izjemo že omenjenih (dveh) dokaznih predlogov, ki ju vsebuje tožba in ki ju tožeča stranka opredeli kot pomoto ter s tem svoj predlog umika.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po pregledu izpodbijane odločbe in listin, ki so v upravnih spisih, sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom. Pravilni in skladni z zakonom so tudi njeni razlogi, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se na razloge izpodbijane odločbe, ki so dodatno pojasnjeni z razlogi druge stopnje, po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje.

10. V pogledu tožbenih navedb pa se sodišče strinja s toženko, da gre pri trditvi, da je objekt ID 22188 brez oglasa, za tožbeno novoto, saj v upravnem postopku, kot je razvidno iz spisov, omenjena okoliščina ni bila zatrjevana. Za prepozno je šteti tudi trditev tožeče stranke, da gre pri obravnavanih oglasnih površinah za gradbiščno ograjo, ki je namenjena varovanju zemljišča, saj je tožeča stranka omenjeno trditev prvič postavila šele v pritožbi, čeprav je to možnost imela že v postopku nadzora in s tem pred izdajo odločbe.

11. Pravilne in skladne s spisi so namreč tudi tiste navedbe toženke, po katerih je imela tožeča stranka v upravnem postopku možnost, da se izjavi o dejanskih okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločitev. Skupaj z obvestilom o uvedbi inšpekcijskega postopka ji je bil vročen tudi zapisnik o nadzoru, ki vsebuje vse za odločitev relevantne podatke (o varovalnem pasu in o postavljenih objektih), iz obvestila pa izhaja tudi ugotovitev, da za postavitev objektov s strani upravljalca občinske ceste ni bilo izdano soglasje. Tožeča stranka je bila v inšpekcijskem postopku poleg tega izrecno pozvana, da se izjavi o ugotovitvah inšpekcije, vendar tega do izdaje izpodbijane odločbe ni storila.

12. Skupaj z zapisnikom o nadzoru pa je tožeča stranka prejela tudi fotografije obravnavane situacije, ki se nahajajo v spisih, iz le-teh pa je povsem jasno razvidno, da gre pri zadevnih objektih za samostojno postavljene oglasne panoje in ne za gradbiščno ograjo, kot to vztrajno (vendar prepozno) zatrjuje tožeča stranka v tožbi in pred tem v pritožbi. Tozadevnim tožbenim ugovorom zato tudi iz razloga očitne neutemeljenosti oziroma protispisnosti sodišče ni moglo slediti. Uspeti pa tožeča stranka tudi ne more, glede na določbe ZCes-1, s (prepoznim) ugovorom, da je oglasna površina enega od zadevnih objektov trenutno brez oglasa. Že iz teh navedb je namreč razvidno, da je objekt kot takšen očitno namenjen oglaševanju in da gre torej za objekt iz 39. točke 2. člena ZCes-11, za postavitev katerega (v varovalnem pasu ob občinski cesti) morajo biti izpolnjeni vsi predpisani pogoji in za katere tožena stranka pravilno (in hkrati neprerekano) ugotavlja, da v konkretnem primeru niso podani.

13. Glede na povedano je bila tožeča stranka v upravnem postopku utemeljeno pozvana, da oglasne table, postavljene v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja upravljalca cest in s tem v nasprotju s predpisi, na katere se pravilno sklicuje tožena stranka, odstrani, in ker tega ni storila, se ji odstranitev zadevnih oglasnih tabel v skladu 6. točko prvega odstavka 118. člena ZCes-1 nalaga z izpodbijano odločbo.

14. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 V 39. točki 2. člena ZCes-1 (pomen izrazov) je določeno, da so objekti za obveščanje in oglaševanje reklamni stolpi, panoji, table, transparenti in drugi premični in nepremični nosilci, namenjeni za namestitev obvestilnih in oglasnih sporočil.