Jedro

Razlagalni argument namena določbe 3. točke tretjega odstavka 84. člena ZEN– o isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka – pove, da mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom bodisi pred sodiščem. Določbo je treba razlagati širše, v skladu z namenom zakonodajalca tako, da je treba šteti, da predstavlja sodni postopek oviro za odločanje v upravnem postopku, četudi med strankami v postopku pred sodiščem ni spora.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Maribor, odločila, da se zavrže postopek vpisa stavbe z naslovom ..., št. 02132-00103/2009, ki ga je dne 18. 2. 2009 sprožila Mesna občina Maribor, in katerega obnova se vodi na predlog. V izreku sklepa je navedla, da v postopku ni bilo stroškov. V obrazložitvi upravni organ pojasnjuje, da je Mestna občina Maribor dne 18. 2. 2009 vložila zahtevo za vpis stavbe na naslovu ..., v kataster stavb. S sklepom Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00103/2009-2 z dne 18. 2. 2009 je bila stavba vpisana v kataster stavb. Dne 4. 9. 2009 pa je tožnica vložila predlog za obnovo postopka vpisa stavbe v kataster stavb. Upravni organ je predlog zavrgel, odločitev pa je potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Tožnica je zoper odločitev vložila tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče je s sodbo opr. št. II U 366/2010-12 z dne 12. 10. 2011 tožbi ugodilo in sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka odpravilo ter vrnilo zadevo upravnemu organu na prvi stopnji v ponoven postopek. Tožnica je namreč v upravnem postopku dokazala, da je stavba, ki je bila vpisana v kataster stavb, povezana z nepremičnino v njeni lasti, zaradi česar ima tožnica pravico sodelovati v postopku vpisa stavbe v kataster stavb. Upravni organ je zato v ponovljenem postopku dovolil obnovo postopka, opravil je ogled, pridobil pa si je tudi dodatno dokumentacijo. Ugotovil je, da bi bilo treba elaborat za vpis stavbe v kataster stavb dopolniti. Ker je med strankama spor glede lastništva nepremičnin, bi upravni organ moral v skladu s 147. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) upravni postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja prekiniti ter stranke napotiti, naj sprožijo postopek pred sodiščem. Dne 26. 3. 2012 pa je upravni organ prejel dopis Okrajnega sodišča v Mariboru, iz katerega izhaja, da v zvezi s predmetno stavbo poteka postopek pred sodiščem na podlagi določil Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL). Glede na navedeno je bilo treba po mnenju upravnega organa v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb zavreči zaradi teka sodnega postopka po določbah ZVEtL. Po omenjeni določbi upravni organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Po pravnomočni sodni odločbi o vpisu stavbe v kataster stavb namreč velja odločitev sodišča, evidentira pa se sodna in ne upravna odločba.

Pritožbo tožnice je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z odločbo št. 3532-317/2009-23-042103 z dne 24. 9. 2012 zavrnilo (1. točka izreka) ter odpravilo sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00103/2009-2 z dne 18. 2. 2009 (2. točka izreka). Po mnenju ministrstva je prvostopenjski upravni organ ravnal pravilno, ko je zaradi teka sodnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb zahtevo za vpis stavbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel. Po 3. točki prvega odstavka 23. člena ZVEtL, ki določa pripravljalna opravila sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, mora sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po uradni dolžnosti pri pristojnem upravnem organu zahtevati vpis stavbe in posameznih delov, če stavba in njeni posamezni deli v kataster stavb še niso vpisani. Po šestem odstavku 23.a člena ZVEtL sodišče, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. Če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, ali če obstajajo druge ovire za izvedbo predlaganega vpisa, upravni organ o tem obvesti sodišče, ki poskrbi za dopolnitev strokovne podlage oz. za odpravo drugih ovir. Glede na navedene določbe je odločitev o zavrženju zahteve za vpis stavbe v kataster stavb po mnenju ministrstva pravilna. Vpis stavbe v kataster stavb je bil po mnenju ministrstva neveljaven, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da bi morala v postopku sodelovati tudi tožnica. Po prvem odstavku 270. člena ZUP pristojni organ v obnovljenem postopku pusti odločbo, ki je bila izdana, v veljavi ali pa jo odpravi ali razveljavi in jo nadomesti z novo. Ker je upravni organ zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb zavrgel, je potrebno odpraviti tudi sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00103/2009-2 z dne 18. 2. 2009, s katerim je bila stavba vpisana v kataster stavb.

Tožnica izpodbijani odločitvi nasprotuje ter navaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v teku sodni in ne upravni postopek o vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo. Ker ne gre za odločanje o isti stvari, je upravni organ ravnal nepravilno, ko je zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb v obnovljenem postopku zavrgel. Odločitev o vpisu stavbe v kataster stavb v upravnem postopku je namreč predhodno vprašanje, ki mora biti rešeno pred vpisom etažne lastnine v zemljiško knjigo. Po mnenju tožnice med strankama v postopku ne gre za spor glede lastništva nepremičnin, tožnica pa nasprotuje tudi ugotovitvi upravnega organa na prvi stopnji glede stroškov upravnega postopka. Kot navaja, je uradna oseba upravnega organa na prvi stopnji ob ogledu tožnici pojasnila, da bo mogoče stroške priglasiti v nadaljevanju postopka na ustni obravnavi, ki pa ni bila izvedena. Tožnica zato zahteva vračilo teh stroškov ter predlaga, da sodišče tožbi ugodi, ji prisodi odškodnino za škodo, ki ji je nastala zaradi nepravilnega ravnanja upravnih organov, zahteva pa tudi povračilo nastalih stroškov sodnega postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka v postopku, A.A., ki je lastnica stanovanja št. 7 v prvem nadstropju stavbe na naslovu ..., je v odgovoru na tožbo navedla, da je stanovanje odkupila leta 2008 od Javnega stanovanjskega sklada, pojasnila pa je tudi, da meja med zemljiščema s parc. št. 1644, k.o. ..., na kateri stoji stavba na naslovu ... ter nepremičnino, ki je v lasti tožnice, nikoli ni bila dokončno urejena. Navaja, da je balkon-terasa, ki povezuje obe stavbi, v njeni lasti. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Mestna občina Maribor kot prizadeta stranka v postopku odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet izpodbijanja v upravnem sporu odločitev geodetske uprave, da se v obnovljenem postopku zavrže zahteva Mestne občine Maribor za vpis stavbe na naslovu ... v kataster stavb ter odločitev ministrstva, da se sklep o vpisu stavbe, ki je bil izdan brez sodelovanja tožnice, kot nezakonit odpravi. Upravna organa svojo odločitev utemeljujeta s tekom sodnega postopka vzpostavitve etažne lastnine na stavbi po določbah ZVEtL, ki po njunem mnenju predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlaganem vpisu stavbe v kataster stavb v upravnem postopku.

Iz podatkov v upravnem spisu ter iz obrazložitve izpodbijanih upravnih aktov izhaja, da je bilo o vpisu stavbe v kataster stavb že odločeno s pravnomočnim sklepom Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Maribor, št. 02132-00103/2009-2 z dne 18. 2. 2009. Na podlagi omenjenega sklepa ter na podlagi elaborata, ki je bil podlaga za vpis stavbe v kataster stavb, so pridobitelji posameznih delov stavbe pri Okrajnem sodišču v Mariboru predlagali vzpostavitev etažne lastnine na stavbi. V postopek pred sodiščem, ki je v teku, je kot stranka z interesom pritegnjena tudi tožnica. Na predlog tožnice z dne 4. 9. 2009 pa je upravni organ postopek vpisa stavbe v kataster stavb s sklepom št. 02133-6/2009-20 z dne 9. 1. 2012 obnovil na podlagi 9. točke 260. člena ZUP. Ugotovil je namreč, da sta nepremičnina, ki je v lasti tožnice ter stavba na naslovu ..., povezani, zaradi česar bi morala v postopku vpisa v kataster stavb sodelovati tudi tožnica. Ta v postopku zatrjuje, da elaborat balkon, za katerega trdi, da je v njeni lasti, nepravilno prikazuje kot sestavni del stavbe na naslovu ... - to je kot del št. 5 stavbe, ki je v lasti A.A. Po določbi 3. točke tretjega odstavka 84. člena ZEN geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, če je v teku sodni spor glede vpisa stavbe v kataster stavb. Iz celotnega besedila omenjene določbe izhaja, da je zakonodajalec s to določbo želel preprečiti dvakratno odločanje o isti zadevi (načelo ne bis in idem). Razlagalni argument namena določbe – o isti zadevi ne moreta sočasno teči dva postopka – pove, da mora upravni organ zavreči vlogo, če o isti zadevi postopek že teče, in to bodisi pred upravnim organom bodisi pred sodiščem. Določbo je treba razlagati širše, v skladu z namenom zakonodajalca tako, da je treba šteti, da predstavlja sodni postopek oviro za odločanje v upravnem postopku, četudi med strankami v postopku pred sodiščem ni spora. Takšno stališče je Upravno sodišče RS že zavzelo v zadevi opr. št. I U 1005/2011 dne 15. 5. 2012, v kateri je bilo sodišče tudi mnenja, da predstavlja postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL, ki je pred sodiščem že v teku, in v katerem lahko sodišče s sodno odločbo v okviru pripravljalnih opravil odloči tudi o vpisu stavbe v kataster stavb, oviro za izvedbo upravnega postopka vpisa stavbe v kataster stavb. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti, če stavba še ni vpisana v kataster stavb, zagotoviti tak vpis (tretja točka prvega odstavka 23. člena ZVEtL). Po mnenju sodišča gre tako pri odločanju o vpisu v kataster stavb po ZVEtL v okviru postopka vzpostavitve etažne lastnine kot tudi v upravnem postopku vpisa v kataster stavb po ZEN za odločanje o isti stvari.

V obravnavani zadevi je bil v času izdaje sklepa o dovolitvi obnove upravnega postopka za vpis stavbe v kataster stavb dne 9. 1. 2012 sodni postopek vzpostavitve etažne lastnine na tej stavbi že v teku (zaznamba sodnega postopka v zemljiški knjigi učinkuje od 1. 6. 2010). Ker je bil torej upravni postopek vpisa stavbe v kataster stavb obnovljen oz. ponovljen v času, ko je že bil v teku sodni postopek, je pravilna odločitev upravnih organov, da se sklep o vpisu stavbe v kataster stavb, ki je bil nezakonito izdan brez sodelovanja tožnice, odpravi, zahteva za vpis stavbe v kataster stavb pa se zaradi sodnega postopka, ki je v teku, zavrže. Tožnica, ki ima v postopku vzpostavitve etažne lastnine status udeleženca, bo lahko ugovore, ki se nanašajo na sestavo elaborata oz. na lastništvo dela stavbe (balkona oz. terase), uveljavljala pred pristojnim sodiščem v sodnem postopku vpisa stavbe v kataster stavb, ki ga bo sodišče po pravnomočnosti izpodbijane odločitve izvedlo po uradni dolžnosti. Po ZVEtL namreč sodišče v sodnem postopku presoja tudi upravičenje pridobiteljev posameznih delov stavbe do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (2., 3. in 4. člen ZVEtL).

Glede tožbenega ugovora, da tožnica v postopku pred organom na prvi stopnji ni priglasila stroškov postopka, ker ji je uradna oseba na ogledu zatrdila, da bo imela možnost te stroške priglasiti na ustni obravnavi, ki pa ni bila izvedena, sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o opravljenem ogledu, ki ga je brez pripomb podpisal tudi zastopnik tožnice, ne izhaja, da je želela tožnica stroške postopka priglasiti že na ogledu in da stroškov ni priglasila zaradi zagotovila uradne osebe upravnega organa. Ker tožnica ni zahtevala povrnitve stroškov postopka do odločitve organa na prvi stopnji, upravni organ o povračilu stroškov ni mogel odločiti (prvi odstavek 116. člena ZUP).

Morebitne odškodninske zahtevke za nastalo škodo pa lahko tožnica uveljavlja le pred sodiščem splošne pristojnosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.

Ker je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Zahtevo tožnice za povrnitev stroškov postopka pa je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.