Jedro

V obravnavani zadevi tožnik ni vložil ustavne pritožbe. Posledično ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb KZ-1. Ni verjetno, da bo s svojo pobudo uspel; ustavno sodišče jo bo zavrglo. Povedano še drugače, v primerih s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, izid ni bil pozitiven (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zadeva torej očitno ni razumna (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju: Okrožno sodišče oziroma tožena stranka) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč. Ocenilo je, da pravila tretjega in šestega odstavka 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-11) učinkujejo posredno; kazen se izreče v obsodilni sodbi. To izda z zakonom ustanovljeno pristojno sodišče. Tožnik je brezplačno pravno pomoč uveljavljal za sestavo ter vložitev pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenih določb KZ-1. 2. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že večkrat poudarilo, da morajo biti najprej izčrpana vsa pravna sredstva zoper posamični akt (sodbo), tudi ustavna pritožba. Te tožnik ni vložil. To pomeni, da bo njegova pobuda zavržena. S tega vidika njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila razumna (prva alineja prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju: ZBPP2).

**Ključne navedbe strank v upravnem sporu**

3. Opisani odločitvi je tožnik nasprotoval. Pojasnil je, da napadeni del 308. člena KZ-1 nanj učinkuje neposredno. Obsodilna sodba je bila neposredna posledica teh zakonskih pravil in je nanj direktno vplivala. Poleg tega je tožena stranka z izpodbijano odločbo odstopila od sodne prakse. Ostala slovenska sodišča so enakim prošnjam ugodila.

Dodal je še, da je izpolnil zakonske pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči. To je vidno iz namena prvega odstavka 24. člena ZBPP, kot tudi sodne prakse naslovnega sodišča. Od vložitve prošnje je pooblaščenka opravljala zanj nujna dejanja. Strošek bo moral kriti tožnik sam, ki pa nima prihodkov, ker je na prestajanju kazni. Prvenstveno je predlagal, da sodišče njegovi prošnji ugodi, mu dodeli brezplačno pravno pomoč in za njeno izvajanje določi njeg0vo pooblaščenko; podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje Okrožnemu sodišču. 4. Tožena stranka je ponovila svoje razloge za zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč. Poudarila je, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v sklepu U-I 828/21 z dne 20. 12. 2021 jasno dejalo, da je 308. člen KZ-1 del splošnega akta. Kot tak nima neposrednega učinka; šele sodba neposredno vpliva na pravni položaj posameznika. Zoper njo pa tožnik ni izkoristil vseh pravnih sredstev. Po poizvedbah tožene stranke ustavne pritožbe ni vložil. Posledično ni imel pravnega interesa za pobudo ocene ustavnosti in zakonitosti. To bo ustavno sodišče zavrglo. V zvezi s trditvijo, da so druga sodišča po Sloveniji v enakih položajih dodelila brezplačno pravno pomoč, pa je tožena stranka opozorila, da je bila dolžna pretehtati ali ustavna pobuda sploh izpolnjuje procesne predpostavke. Zaključila je, da jih ne. Glede na zapisano je predlagala, da sodišče tožbo zavrne brez izvedbe glavne obravnave.

**O glavni obravnavi**

5. Naslovno sodišče je razpisalo glavno obravnavo in stranki nanjo povabilo (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 v zvezi z 280. členom Zakona o pravdnem postopku3). Vabili z opozorilom o posledicah neudeležbe, sta stranki prejeli 25. 4. 2022 (razvidno iz vročilnic). Nobena od strank na narok ni prišla, zato je sodišče odločilo brez glavne obravnave (tretji odstavek 58. člena ZUS-1).

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni utemeljena.

7. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi zakonski pogoji (redna brezplačna pravna pomoč; tretji odstavek 11. člena ZBPP). Med zadnje sodijo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Pri tem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24.člena ZBPP).

8. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavzela stališče, da tožnik s pobudo za oceno ustavnosti tretjega in šestega odstavka 308. člena KZ-1 nima izgledov za uspeh. Ugotovila je, da ni vložil ustavne pritožbe in tako ni izčrpal vseh pravnih sredstev zoper obsodilno sodbo.

9. Naslovno sodišče se z njeno presojo strinja. Prosilec mora, za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, poleg zahtev glede materialnega položaja (tako imenovani subjektivni pogoji; 13.člen ZBPP), izkazati tudi, da ima s predlaganim postopkom vsaj verjetno možnost za uspeh in je postopek razumno sprožiti (enega od tako imenovanih objektivnih pogojev4). Tega pa tožnik ni zmogel. 10. Ustavno sodišče je že zavrglo pobude za začetek postopka presoje ustavnosti 308. člena KZ- 1. Sklenilo je, da del kazenske norme, s katerim je predpisana kazen, ne posega neposredno v pravice, pravne interese oziroma pravni interes posameznika.5 Za izrek kazni je predvidena izdaja obsodilne sodbe. Pobuda se lahko vloži šele po izčrpanju sredstev zoper sodbo, vključno z ustavno pritožbo.

11. V obravnavani zadevi tožnik ni vložil ustavne pritožbe. Posledično ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb KZ-1. Ni verjetno, da bo s svojo pobudo uspel; ustavno sodišče jo bo zavrglo. Povedano še drugače, v primerih s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, izid ni bil pozitiven (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zadeva torej očitno ni razumna (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).

12. Mnenje tožnika, da tretji in šesti odstavek 308. člena KZ-1 nanj neposredno vplivata, ni pravilno. Neposredni vpliv ima pravnomočna obsodilna sodba, konkretno izrek kazni v njej. V tej luči njegov ugovor o tem, da je brezpredmetno izčrpati vsa pravna sredstva pred vložitvijo pobude, ni na mestu.

13. Prav tako ne drži, da je Okrožno sodišče odstopilo od ustaljene sodne prakse. V prvi vrsti sodna praksa ni formalen vir prava; nanjo (z izjemo vrhovnega sodišča glede načelnih pravnih mnenj) sodišča niso vezana. Na sodno prakso se oprejo, ko jih ta prepriča s tehtnimi argumenti v podobnih primerih. Teh pa tožnik ni predstavil. Nasprotno, svoje navedbe z ničemer ni podprl. Ni na primer predložil obrazložitev zadev, v katerih so ostala sodišča ob podobnem dejanskem stanju in pravni podlagi odločila različno.

14. Kar pa se tiče citirane sodne prakse, naslovnemu sodišču ni jasno, na kaj tožno meri tožnik. Sodbi II U 167/2018 z dne 20. 6. 2018 in III U 5/2016 z dne 28. 1. 2016 se nanašata na brezplačno pomoč v kazensko preiskovalnem postopku (in ne v postopku pred ustavnim sodiščem). Presoja predpostavk druge alineje prvega odstavka in tretjega odstavka 24. člena ZBPP je temeljila na drugih kriterijih. Šlo je za zagotovitev procesnih pravic v kazenskem preiskovalnem postopku (navzočnost zagovornika).

15. Golo dejstvo, da tožnik nima sredstev za plačilo svoje pooblaščenke, ni dovolj, da se mu ponudi brezplačna pravna pomoč. Zakonski pogoji so jasni in Okrožno sodišče jih je vzelo v obzir. V izogib ponavljanju se sodišče sklicuje na že dano razlago zgoraj.

16. Izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

17. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 55/2008 z dne 4. 6. 2008, 66/2008 z dne 1. 7. 2008, 39/2009 z dne 26. 5. 2009, 91/2011 z dne 14. 11. 2011, 54/2015 z dne 20. 7. 2015, 6/2016 z dne 29. 1. 2016, 38/2016 z dne 27. 5. 2016, 27/2017 z dne 2. 6. 2017, 23/2020 z dne 14. 3. 2020, 91/2020 z dne 26. 6. 2020, 95/2021 z dne 15. 6. 2021 in 186/2021 z dne 30. 11. 2021. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 4 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča I Up 175/2006 z dne 16. 23. 2006, šesti odstavek. 5 Na primer sklepa, številki: U-I-828/21 z dne 20. 12. 2021, 5. točka in U-I-41/22 z dne 22. 2.2022, 5. točka.