Jedro

Za sklepčnost tožbe ni bilo potrebno dokazati, da so sredstva iz kupnine, ki je pripadala zapustnici še vedno v posesti toženca, ampak le, da je ta sredstva, ki predstavljajo zapuščino prejel in jih obdržal. Po drugi strani pa je dokazno breme, da je ta sredstva porabil za zapustnico na strani toženca, kar je ta delno tudi dokazal in je bil v tem obsegu tožbeni zahtevek tudi že pravnomočno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino po pokojni I.M.S. del kupnine iz pogodbe dne 16. 4. 2004 v znesku 64.709,49 EUR, ki jo je v imenu in za račun zapustnice prejel toženec in odločilo, da je toženec ta znesek dolžna nakazati na sodni depozit v 15 dneh. V presežku, glede 30.290,51 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo še o stroških postopka.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo v obsodilnem delu izpodbija toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom razveljavitve izpodbijane sodbe v obsodilnem delu in zavrnitve tožbenega zahtevka (kar smiselno pomeni, da predlaga spremembo sodbe) podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Pritožbena izvajanja, ki merijo na to, da je tožnik na račun dednega deleža že nekaj prejel in je bil dedno odpravljen, na odločitev v tej pravdni zadevi, kjer se ugotavlja, ali v zapuščino spada tudi del kupnine po pogodbi z dne 16. 4. 2004, ne more vplivati in bi moral toženec to uveljavljati v drugem postopku.

7. Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja, ki nasprotujejo izvedenskemu mnenju izvedenca postavljenega v tem pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je izvedenca angažiralo z namenom ugotovitve, ali je zapustnica, ki je bila slabovidna, ob podpisu listin vedela kaj podpisuje ali ne. Izvedenec na vprašanje sodišča ni mogel z gotovostjo odgovoriti, ker ni imel dovolj medicinske dokumentacije, toženec pa dodatnih izvidov kljub pozivu sodišča ni predložil in je sodišče prve stopnje že iz tega razloga pravilno zavrnilo njegov dokazni predlog z zaslišanjem izvedenca. Izvedensko mnenje na odločitev sodišča tudi ni vplivalo, saj sodišče prve stopnje nobene listine pomembne za odločitev v tej pravdni zadevi ni štelo za neveljavno zato, ker zapustnica ne bi videla kaj podpisuje.

8. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je sredstva iz prodajne pogodbe z dne 16. 4. 2004 prejel toženec in jih ni nikoli nakazal na TRR zapustnice. Dokazno breme za dokazovanje dejstva ali je bila kupnina nakazana na TRR zapustnice je na strani toženca, ta pa za ugotavljanje tega dejstva ni predložil nobenega dokaza (212. člen ZPP). Za sklepčnost tožbe ni bilo potrebno dokazati, da so sredstva iz kupnine, ki je pripadala zapustnici še vedno v posesti toženca, ampak le, da je ta sredstva, ki predstavljajo zapuščino prejel in jih obdržal. Po drugi strani pa je dokazno breme, da je ta sredstva porabil za zapustnico na strani toženca, kar je ta delno tudi dokazal in je bil v tem obsegu tožbeni zahtevek tudi že pravnomočno zavrnjen.

9. Neutemeljen je tudi toženčev ugovor zastaranja (41. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD)), saj tožnik niti ne trdi, da je šlo za darilo, temveč da je toženec zapustničin denar neutemeljeno porabil, torej zatrjuje neupravičeno pridobitev in iz tega naslova zahteva vrnitev v zapuščino.

10. Tožnik je trdil, da je toženec sredstva iz kupnine prejel (kakor je bil s pogodbo pooblaščen). Toženec tega ni zanikal, trdil je le, da je sredstva porabil za zapustnico. Bistveno za odločitev v tej pravdni zadevi torej je, ali je toženec kupnino porabil za zapustnico ali ne, dokazno breme za to pa je na tožencu.

11. Zmotno je stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi toženčevo skrb za zapustnico, saj takšna skrb predstavlja terjatev do zapuščine in jo bo moral toženec uveljavljati v zapuščinskem postopku.

12. Predmet tega pravdnega postopka je vrnitev dela kupnine v zapuščino, zato vlaganja v zapustničino premoženje ne morejo biti predmet tega pravdnega postopka, ker nepremičnine ne spadajo v zapuščino in se njihova vrnitev tudi ne zahteva.

13. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da sredstva plačana za P., d.o.o. niso bila plačana iz kupnine. Zapustnica je 16. 4. 2004 iz prodajne pogodbe prejela 5.000,00 EUR (prvi manjši del kupnine) do odhoda v dom 7. 6. 2004 je prejemala tudi pokojnino (ki je ni porabila za dom kot kasneje). Glede na to, da je bila pogodba s podjetjem P., d.o.o. z odhodom zapustnice v dom prekinjena, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ti stroški iz kupnine, ki jo je zadržal toženec niso bili plačani, ampak jih je plačala zapustnica.

14. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).

16. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke je odpadel, ker niso bili priglašeni.