Jedro

Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.

2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem je prvostopno sodišče razveljavilo (pravnomočen) sklep o izvršbi.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti njegove pritožbene stroške v višini 8.740,00 SIT v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi opr. št. Ig 96/09846-13 z dne 9.7.1996 v celoti razveljavilo in izvršilni postopek ustavilo.

Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo, in sicer zoper tisti del, v katerem je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 9.7.1996 v celoti razveljavilo zaradi umika predloga za izvršbo. V pritožbi navaja, da njegova vloga z dne 7.4.1999 predstavlja predlog za ustavitev izvršbe na podlagi 147. člena ZIZ in ne umika predloga za izvršbo. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi bo namreč lahko ponovno predlagal izvršbo ali terjatev prijavil v stečajni oziroma podobni postopek, zato ima interes, da sklep z dne 9.7.1996 živi.

Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da je predlog za izvršbo umaknil in v posledici tega nepravilno razveljavilo sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je vlogo upnika z dne 7.4.1999 (l. št. 15) očitno obravnavalo kot umik predloga za izvršbo v celoti, čeprav je s to vlogo upnik predlagal le ustavitev izvršilnega postopka. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal dne 26.11.1996 pravnomočen. Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim. 2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi pa v konkretnem primeru ni najti niti v 2. odst. 76. člena ZIZ, saj izvršilni naslov ni bil ne pravnomočno odpravljen ne spremenjen in ne razveljavljen ali izrečen za neveljavljenega. Zato je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v tistem delu, s katerim je sodišče prve stopnje razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi (3. točka 365. člena ZPP v zvzi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških temelji na določbi 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 155. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške za sestavo pritožbe v višini 100 točk po Tar. št. 21/4 Odvetniške tarife, kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja znaša 8.740,00 SIT. Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo stroškov sodnih taks za pritožbo, ker po Zakonu o sodnih taksah sodna taksa za pritožbo ni predpisana.