Jedro

V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo tožene stranke obravnavati kot celoto, torej kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati zoperstavljanje tožbenemu zahtevku, tako ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave.

V nasprotju s pravilom iz drugega odstavka 453a. člena ZPP, ki sodišču prve stopnje izrecno nalaga, da mora toženo stranko na posledice iz prvega odstavka istega člena ob vročitvi tožbe opozoriti, 214. člen ZPP ne določa, da je treba toženo stranko ob vročitvi prve pripravljalne vloge opozoriti na posledice izostanka (substanciranega) zanikanja (posameznih) dejstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 14584/2015 z dne 13. 2. 2015, ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka v celoti (I. točka izreka sodbe) ter da je tožena stranka dolžna v 8 dneh od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 170,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku osemdnevnega paricijskega roka, do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper citirano sodbo je iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbo vložila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Zahtevala je povrnitev za pritožbo potrebnih stroškov sodne takse.

3. Na pritožbo tožene stranke tožeča stranka ni odgovorila.

4. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku(1), v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno ni oprlo na določilo 453a. člen ZPP(2). Izdaja sodbe na podlagi pripoznave v tem postopku (ki je izšel iz izvršilnega postopka) ni bila mogoča. Tožena stranka je namreč zoper sklep o izvršbi (ki je bil izdan na podlagi tožničinega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine) vložila obrazložen ugovor, v katerem je trdila, da obveznost ni prešla na dolžnika, da v predlogu navedenega izpiska iz poslovnih knjig ne pozna, da ga upnik o domnevnem dolgu in zamudi ni obvestil ter da v predlogu navedena verodostojna listina ne more odražati dejanskega stanja. Kljub opustitvi vložitve prve pripravljalne vloge tako ni bilo mogoče šteti, da tožena stranka pripoznava tožbeni zahtevek. V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je namreč potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo tožene stranke obravnavati kot celoto, torej kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati zoperstavljanje tožbenemu zahtevku, tako ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave po prvem odstavku 453.a členu ZPP.(3)

7. In ravno iz razloga, ker je tožena stranka zoper sklep o izvršbi VL 14584/2015 z dne 13. 2. 2015 obrazloženo ugovarjala, je sodišče prve stopnje - v nasprotju z njenimi pritožbenimi zatrjevanji - tudi ni bilo dolžno opozoriti skladno z določbo drugega odstavka 453a. člena ZPP. V fazi vročanja poziva z dne 8. 6. 2015, da naj odgovori na vlogo tožeče stranke (list. št. 30), je bilo namreč že jasno, da se tožena stranka ne strinja z zahtevkom in da sodbe na podlagi pripoznave, tudi če tožena stranka (dopolnitve) odgovora na tožbo ne bo vložila, ne bo mogoče izdati(4). Posledično je bilo torej nedvomno potrebno presojati, ali so dejstva, ki sta jih stranki dotlej zatrjevali, resnična ter ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen (kar v primeru fikcije pripoznave zahtevka po 453a. členu ZPP ne bi bilo upravičeno).

8. Pri tej presoji pa se je sodišče prve stopnje sklicevalo na določbo 214. člena ZPP, po kateri se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana. Tako je ob ugotovitvi, da pavšalnih navedb iz ugovora zoper sklep o izvršbi (ki so sicer zadoščale zahtevani obrazložitvi ugovora v izvršilnem postopku) ni mogoče šteti za substancirano prerekanje (saj 212. in 286. člen ZPP izjavno breme nalagata obema strankama), še zlasti glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na navedbe tožeče stranke iz vloge z dne 26. 5. 2015, dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, vzelo za dejstveno podlago svoje odločitve. Po presoji pritožbenega sodišča je tudi v tem oziru ravnalo povsem pravilno. Sodišče prve stopnje tudi ni nezakonito postopalo s tem, ko tožene stranke v pozivu z dne 8. 6. 2015 ni opozorilo, da se bodo dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožeča stranka, štela za priznana, če jih le-ta ne bo zanikala oziroma jih bo zanikala brez navajanja razlogov.

9. V nasprotju s pravilom iz drugega odstavka 453a. člena ZPP, ki sodišču prve stopnje izrecno nalaga, da mora toženo stranko na posledice iz prvega odstavka istega člena ob vročitvi tožbe opozoriti (ki v obravnavanem gospodarskem sporu glede na že obrazloženo sicer ni bilo uporabljivo), 214. člen ZPP namreč ne določa, da je treba toženo stranko ob vročitvi prve pripravljalne vloge opozoriti na posledice izostanka (substanciranega) zanikanja (posameznih) dejstev. Na tovrstno opustitev ZPP v nasprotju z opustitvijo dolžnosti iz drugega odstavka 453a. člena ZPP tudi ne veže samostojnega pritožbenega razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka(5). Navedba, iz katere smiselno izhaja, da sodišče prve stopnje tožene stranke ni opozorilo na možnost učinkovanja domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, pa ne ustreza niti zakonskemu dejanskemu stanju iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot navedeno, tovrstna opustitev ne predstavlja nezakonitega postopanja. Možnost obravnavanja pred sodiščem pa je bila toženi stranki dana z vročitvijo pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 26. 5. 2015 in detajlnega poziva sodišča prve stopnje, iz katerega izhaja, v kakšnem roku, na kakšen način in s kakšno vsebino naj tožena stranka odgovori na vročeno ji vlogo nasprotne stranke (list. št. 30 in 31). K temu je dodati še, da v okvir profesionalne skrbnosti tožene stranke, ki je pravna oseba in se zastopa sama, sodi seznanjenost s procesnimi pravicami, obveznostmi in tudi posledicami opustitve posameznih obveznosti.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tožene stranke torej niso utemeljeni. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Njeno pritožbo je pritožbeno sodišče zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije z njeno vložitvijo povezane stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona (prvi odstavek 453a. člena ZPP). Na posledico iz prejšnjega odstavka je treba toženo stranko ob vročitvi tožbe opozoriti (drugi odstavek 453a. člena ZPP).

Op. št. (3): Tako tudi VSM v sodbi I Cp 1453/2013 Op. št. (4): Zaradi česar mu kršitve po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče očitati - sodba na podlagi pripoznave v tem sporu sploh ni bila izdana Op. št. (5): Prim. 7. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.