Jedro

Drugi tehtni razlogi so največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav obe predlagata zaslišanje sodnice iz prejšnjega postopka, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrajnem sodišču v Grosupljem vložil tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ki so jo pravdne stranke sklenile 18. 9. 2007 v nepravdnem postopku N 17/2004 pri istem sodišču. Zatrjuje, da ga je sodnica pri sklepanju te poravnave prevarala ali spravila v zmoto, da poravnava ne bo vplivala na njegov uspeh v drugi pravdi. Prvotoženka je v odgovoru na tožbo obrazloženo predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka in tudi sama predlagala zaslišanje sodnice.

2. V predlogu za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče Okrajno sodišče v Grosupljem trdi, da bi okoliščina, da bo moralo zaslišati sodnico istega sodišča in se opredeliti do njenega ravnanja, s katerim naj bi zavedla tožnika k sklenitvi sodne poravnave, lahko pri strankah in javnosti vzbudila dvom v nepristranskost sojenja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) na predlog strank ali pristojnega sodišča odloči, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Prvi sklop razlogov so torej razlogi smotrnosti, prav ti pa so podlaga zakonski ureditvi v tretjem odstavku 393. člena ZPP, da se tožba za razveljavitev sodne poravnave vselej vloži pri sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, pa čeprav se v teh pravdah pogosto zaslišijo tudi sodniki. Drugi sklop razlogov z opredelitvijo „drugi tehtni razlogi“ so različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V praksi so to največkrat okoliščine, ki so povezane z dojemanjem strank in javnosti o nepristranskosti sodišča. Vendar v tej zadevi predloga za prenos pristojnosti nista podali stranki, čeprav obe predlagata zaslišanje sodnice iz prejšnjega postopka, pač pa sodišče. Vrhovno sodišče meni, da okoliščina, da bo v postopku zaslišana sodnica istega sodišča, ne nudi podlage za racionalno utemeljen dvom javnosti v objektivno nepristranskost sodišča. Zato je zavrnilo neutemeljen predlog za prenos pristojnosti.