Jedro

Glede na 18. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 in na prvi odstavek 105.a člena ZPP velja taksna tarifa 1121 ZST-1 tudi za napoved pritožbe.

Ločiti je treba začetek pravdnega postopka v smislu procesnih pravil po ZPP in v smislu taksnih predpisov po ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 30. 11. 2016 zoper plačilni nalog z dne 10. 11. 2016. Ugotovilo je, da je tožena stranka vložila napoved pritožbe zoper sodbo in sklep z dne 12. 4. 2016 in predlog za oprostitev plačila sodne takse, katerega je zavrglo s sklepom z dne 18. 8. 2016 ter s sklepom z dne 27. 9. 2016 štelo napoved pritožbe za umaknjeno (zaradi neplačila takse). Toženo stranko je s plačilnim nalogom z dne 10. 11. 2016 pozvalo na plačilo 1/3 sodne takse za (po fikciji umaknjeno) napoved pritožbe 247,00 EUR po tar. št. 1122 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Obveznost plačila sodne takse za pritožbeni postopek je nastala z vložitvijo napovedi pritožbe, saj v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZST-1 pomeni, da se plača ena taksa za postopek na posamezni stopnji. Ker ni določene posebne takse za primer umika napovedi pritožbe, je uporabilo splošna določila četrtega odstavka 34. člena ZST-1. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da za postopek z napovedjo pritožbe v taksni tarifi ni predvidena taksa, kakor tudi ne za umik napovedi pritožbe. Napoved pritožbe ni pritožba, temveč le ena od procesnih predpostavk za izdelavo sodbe s polno obrazložitvijo. O navedenem se je strokovno razpisala Ladislava Polončič v članku, ki ga povzema v ugovoru, tam podana razmišljanja pa povzema v svojo trditveno podlago, saj se strinja z avtorico, ko pride do umika napovedi pritožbe še pred izdelavo dolge sodbe, zakon ne predpisuje takse za pritožbeni postopek, ki se še ni niti začel. Zgolj iz okoliščine, da po zakonu nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek ob napovedi pritožbe, ni mogoče sklepati, da se takrat začne pritožbeni postopek. ZST-1 ne govori o napovedi pritožbe kot o taksirani vlogi, temveč jo omenja kot trenutek nastanka taksne obveznosti (taksne obveznosti za pritožbo in ne za napoved pritožbe). V primeru umika napovedi pritožbe pred izdelavo dolge sodbe se postopek na prvi stopnji ne bo zaključil. Pritožbeni postopek se zagotovo ne bo začel. Kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ne bo opravljeno, ima pravico do njene vrnitve, določa ZST-1 v 36. členu. V primeru, da bi sodišče vztrajalo pri plačilu plačilnega naloga, bo ustvarjen položaj, kjer bo plačana sodna taksa za dejanje, ki nikoli ne bo opravljeno, toženec pa bo lahko zahteval vračilo plačane sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ni utemeljen očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni pomanjkljiva in vsebuje opredelitev sodišča prve stopnje do pravno relevantnih dejstev.

5. Tožena stranka neutemeljeno vztraja pri ugovorni trditvi, da za postopek z napovedjo pritožbe v taksni tarifi ni predvidena taksa in tudi ne za umik napovedi pritožbe. Sklicuje se na članek v pravni literaturi, vendar ta ne pomeni pravilne uporabe materialnega prava, še manj enotne sodne prakse. Že po splošnih procesnih pravilih mora biti na podlagi prvega odstavka 105.a člena ZPP ob vložitvi […] vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, plačana sodna taksa. Da ob napovedi pritožbe, če procesni zakon določa napoved pritožbe, nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek, določa tudi prvi odstavek 5. člena ZST-1 v 18. točki. Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zoper sodbo in sklep z dne 12. 4. 2016 vložila napoved pritožbe. Sodišče prve stopnje ji je poslalo plačilni nalog za napoved pritožbe po tar. št. 1121 ZST-1 z dne 27. 5. 2016. Ko ga je prejela, ga ni izpodbijala iz razlogov, kot sedaj v ugovoru in pritožbi, temveč je predlagala oprostitev plačila sodnih taks. S predlogom ni uspela, kajti sodišče prve stopnje ga je zavrglo. Sodne takse za napoved pritožbe pa tudi ni plačala.

6. V tarifni številki 1121 ZST-1 je določena tarifa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari - postopek na splošno z količnikom 3,0. Glede na 18. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 in na prvi odstavek 105.a člena ZPP velja taksna tarifa 1121 ZST-1 tudi za napoved pritožbe. Če ne bi veljala, bi bili slednji določbi ZST-1 in ZPP mrtvi črki na papirju. Če bi tožena stranka plačala sodno takso za napoved pritožbe po tarifni št. 1121 ZST-1, je ne bi rabila plačati še enkrat, ko bi po prejemu sodbe s polno obrazložitvijo vložila pravo pritožbo.

7. Za primer, če se šteje vloga (tu napoved pritožbe) za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana, mora stranka po četrtem odstavku 34. člena ZST-1 plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge. Če ta taksa v tarifnem delu zakona ni določena, se plača tretjina takse za postopek o vlogi. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog s sestavinami, določenimi v prvem odstavku tega člena. Sodišče prve stopnje je pravilno poslalo toženi stranki nov, sedaj izpodbijani plačilni nalog z dne 10. 11. 2016. V pritožbi navaja, da se pritožbeni postopek ni začel, da iz okoliščine, da po zakonu nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek ob napovedi pritožbe, ni mogoče sklepati, da se takrat začne pritožbeni postopek, da se v primeru umika napovedi pritožbe še pred izdelavo dolge sodbe postopek na prvi stopnji ne bo zaključil, pritožbeni postopek pa se zagotovo ne bo začel, da ima v primeru, kdor je plačal sodno takso za sodno dejanje, ki ne bo opravljeno, pravico do njene vrnitve po 36. členu ZST. Vendar te navedbe ne držijo. Ločiti je treba začetek pravdnega postopka v smislu procesnih pravil po ZPP in v smislu taksnih predpisov po ZST-1. Tožena stranka temelji svoje razloge na procesnih pravilih, ki pa nimajo istega namena kot taksni predpisi. Namen slednjih je, da država s plačilom sodnih taks prejme del plačila za delo svojih zaposlenih. Po četrtem odstavku 34. člena ZST-1, ko mora stranka plačati v primeru fikcije umika vloge 1/3 takse za postopek o tej vlogi (tu po fikciji umaknjeno napoved pritožbe), je spis ostal pri sodišču prve stopnje in najmanj kar je moralo to sodišče storiti je, da je po prejemu napovedi pritožbe izdelalo plačilni nalog ter ga poslalo toženi stranki. Ta situacija je drugačna od situacije, ki jo ureja tar. št. 1122 ZST-1, ko se postopek konča bodisi: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, če o pritožbi odloča sodnik posameznik in ni bila razpisana obravnava, pa pred izdajo odločbe, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Tedaj se taksa po tarifni številki 1121 zniža na 1,5, kar pomeni, da se stranki vrne polovica sodne takse. V drugem primeru je bil spis že pri sodišču druge stopnje in sodnik poročevalec je lahko zadevo že proučil, kar pomeni, da je bilo opravljeno neprimerno več dela kot v primeru fikcije umika napovedi pritožbe po četrtem odstavku 34. člena ZST-1. Za vrnitev celotne sodne takse v primeru četrtega odstavka 34. člena ZST-1 ni zakonske podlage. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.