Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 1735/2015

ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1735.2015 Upravni oddelek

upravni postopek vročanje pravilnost vročitve fikcija vročitve pošiljatelju vrnjen dokument
Upravno sodišče
15. september 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zakon nastopa fikcije vročitve in s tem pričetka teka pritožbenega roka v ničemer ne veže na to, ali in kdaj je vročevalec v hišnem predalčniku pustil pošiljko.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo pritožbo zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora z dne 8. 4. 2015, kot prepozno. Iz obrazložitve izhaja, da je bila odločba o odmeri nadomestila tožniku poslana 8. 4. 2015, sporočilo o prispelem pismu pa je bilo 9. 4. 2015 vloženo v njegov hišni predalčnik. S tem sporočilom je bil seznanjen, da lahko pismo prevzame na pošti v roku 15 dni, ki je začel teči dne 10. 4. 2015, ter da bo po navedenem roku pismo puščeno v njegovem hišnem predalčniku, če ta predalčnik takrat ne bo uporaben, pa bo vrnjeno pošiljatelju. Po preteku roka za prevzem pisma je bilo pismo zaradi odklenjenega hišnega predalčnika dne 25. 4. 2015 vrnjeno upravnemu organu. Po četrtem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v takem primeru velja vročitev za opravljeno s pretekom 15 dnevnega roka, to je z dnem 24. 4. 2015, zoper odločbo pa bi bilo mogoče pritožbo vložiti v roku 15 dni od prevzema pošiljke. Rok za vložitev pritožbe je zato potekel z dnem 10. 5. 2015, tako da je bila pritožba, vložena priporočeno po pošti dne 14. 7. 2015, vložena prepozno.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. 3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da iz obrazložitve izpodbijane in drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšen način sta organa prišla do ugotovitve, da je bil njegov hišni predalčnik odklenjen, niti to, v kakšnem stanju je bil ta nabiralnik v trenutku poskusa vročanja. To pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, poleg tega pa je bil nabiralnik v času poskušanja vročitve povsem uporaben in primeren, tako da je prišlo tudi do kršitve pravil postopka o vročanju. Meni tudi, da bi moral upravni organ glede na njegove navedbe o uporabnosti nabiralnika raziskati dejansko stanje oziroma izvesti dokazni postopek, česar ni storil, kar prav tako pomeni kršitev postopka. Glede na navedeno sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo (pravilno: sklep, op. sodišča) odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v novo odločanje, poleg tega pa naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora, v primeru zamude skupaj z zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 235. člena ZUP je rok za vložitev pritožbe zoper odločbo 15 dni, po tretjem odstavku istega člena pa ta rok teče od dneva, ko je odločba vročena. Odločitev v tem upravnem sporu je torej odvisna od tega, od kdaj naprej je treba šteti, da je bila odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vročena tožniku.

7. Po prvem odstavku 87. člena ZUP se odločbe vročajo osebno, če to ni mogoče pa po tretjem odstavku istega člena vročevalec pusti v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh.

8. Po četrtem odstavku istega člena taka vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če tega ne stori v 15 dneh, pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, če stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, pa vrne pošiljko pošiljatelju. Naslovnik mora biti s pisnim sporočilom iz tretjega odstavka tega člena obveščen o posledicah takega vročanja.

9. Že iz jasnega jezikovnega pomena navedenih določb je mogoče povzeti, da je tako pravilnost oziroma zakonitost vročitve po tretjem odstavku 87. člena ZUP, kot pričetek teka roka iz četrtega odstavka tega člena, odvisen izključno od datuma, na katerega je vročevalec naslovniku pustil obvestilo o pošiljki, od primernosti kraja, kjer je pustil to obvestilo, in od vsebine obvestila. Povedano drugače: zakon nastopa fikcije vročitve in s tem pričetka teka pritožbenega roka v ničemer ne veže na to, ali in kdaj je vročevalec v hišnem predalčniku pustil pošiljko. To namreč po navedeni zakonski ureditvi stori šele po preteku 15 dnevnega roka, torej tedaj, ko se vročitev že šteje za opravljeno, saj fikcija vročitve nastopi prav s pretekom tega roka. V času, ko zakon vročevalcu nalaga vložitev pošiljke v hišni predalčnik, je torej ta fikcija že nastopila, tako da vložitev pošiljke v poštni predalčnik nanjo ne more več vplivati.

10. Enako izhaja tudi iz enotne upravnosodne prakse, ki je zavzela stališče, da določba, da vročevalec po preteku 15 dnevnega roka pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika, če ga ta ima, sicer pa vrne pošiljko pošiljatelju, na trenutek vročitve ne more vplivati (prim. npr. sklepa VS RS I Up 94/2015 in I Up 406/2013). Prav tako je sodna praksa zavzela jasna stališča o tem, da za obvestilo o poštni pošiljki stanje poštnega predalčnika ni pomembno, saj po eni strani zakon ureja tudi situacije, ko tega predalčnika sploh ni, po drugi strani pa glede na vsebino obvestila z njim še ne more biti ogrožena zaupnost poštnih pošiljk, kar pa ne drži za vložitev same pošiljke v predalčnik, ki mora zato ustrezati pogojem, predpisanim z zakonom o poštnih storitvah (ZPSto-2; prim. npr. odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 989/2015).

11. Toženka je v izpodbijanem sklepu navedla, kdaj je bilo pri tožniku puščeno obvestilo o poštni pošiljki, ki se je nanašalo na sklep o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, tožnik pa tega niti ne izpodbija oziroma ne navaja, da bi obvestila ne dobil ali da bi ga dobil na drug datum. V skladu s povedanim je zato pravilno in v skladu z zakonom stališče toženke, da je s tem dnem začel teči 15 dnevni rok iz četrtega odstavka 87. člena ZUP, po izteku katerega je nastopila fikcija vročitve. Prav tako tožnik ne izpodbija niti navedb toženke o tem, kdaj je vložil pritožbo zoper navedeno odločbo, kar se je po teh navedbah zgodilo opazno po preteku 15 dnevnega pritožbenega roka.

12. Tožnikove navedbe o stanju predalčnika in ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi s tem po povedanem ne morejo vplivati na ugotovitve o zakonitosti oziroma datumu, ko se šteje, da je bila odločba o odmeri nadomestila vročena tožniku. Sodišče zato ugotavlja, da je izpodbijana odločitev toženke pravilna in zakonita ter da je toženka zanjo navedla vse razloge, ki so v takem primeru po povedanem pravno pomembni. Ker je izpodbijana odločba (oziroma v obravnavanem primeru sklep) pravilna in utemeljena na zakonu, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Tožnik je kot dokaze v tem upravnem sporu predlagal izključno listine iz upravnega spisa, katerih obstoj in vsebina med strankama nista sporna, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

14. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia