Jedro

Če storilec prekrška ni storil v preizkusni dobi, temveč že pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče v skladu s tretjim odstavkom 202. člena ZP-1 tehta, ali naj se mu prekliče prvotna odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali ne. Pri taki odločitvi pa je potrebno (smiselno) upoštevati okoliščine, kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen in skupaj oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da konkretni storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnjeval obveznosti po določbah Zakona o voznikih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu prekrška na podlagi sklepa istega sodišča, opr. št. EPVD 531/2014 z dne 25. 7. 2014 preklicalo, posledično pa je storilcu naložilo v plačilo še sodno takso v znesku 30,00 EUR.

2. Tako odločitev sicer s pravočasno pritožbo graja storilec, ki izpodbijanemu sklepu očita kršitev materialnega prava in trdi, da le-ta temelji na protipravnem izreku kazenskih točk (KT), ki so mu bile izrečene s sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. PR 398/2014 z dne 10. 4. 2014 in s sodbo istega sodišča, opr. št. PR 834/2015 z dne 3. 11. 2014, ko so mu KT bile izreče v nasprotju z določbami pozitivne zakonodaje. Zaradi takšne odločitve prvostopnega sodišča je vložil pobuda za varstvo zakonitosti pristojnemu organu, zato predlaga, da se na podlagi določbe petega odstavka člena 202 č ZP-1 do odločitve tega organa o vloženi pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo sodišča prekine postopek odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlaga, da se napadeni sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma se le-ta naj prekine do dokončne odločitve glede prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s strani pristojnega državnega tožilca.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopno sodišče dne 30. 1. 2015 bilo obveščeno s strani MPRS - Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij - EKT evidence, da je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča bilo pri storilcu v času preizkusne dobe v EKT evidenco vpisanih 18 KT, torej v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Istočasno sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi ugotavlja, da je že s sklepom, opr. št. EPVD 531/2014 z dne 25. 7. 2014 ugodilo storilčevemu predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in da je preizkusna doba pričela teči 21. 8. 2014 in bi se iztekla 21. 8. 2015. 5. V konkretnem primeru je torej pri obdolžencu v EKT evidenco na podlagi sodbe prvostopnega sodišča, opr. št. PR 834/2014, ki je bila izdana 3. 11. 2014 (v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. 5/2015 z dne 16. 1. 2015), bilo vpisanih 18 KT, zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka člena 105 ZPrCP, ki je bil storjen 12. 6. 2014, torej še pred izdajo prej citiranega sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato je prvostopno sodišče v konkretnem primeru, ko, sodišče s sklepom odloči, torej tehta, ali naj se mu prekliče prvotna odložite storilec prekrška sicer ni storil v preizkusni dobi, temveč že pred izdajo sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilno presojalo po določbi tretjega odstavka člena 202 e ZP-1, ki določa, da če so bile storilcu za prekršek, ki je bil storjen pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v času od izdaje tega sklepa pa do poteka preizkusne dobe pravnomočno izrečene KT v cestnem prometu, predpisane v takem številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja v izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali ne. Pri taki odločitvi pa je potrebno (smiselno) uporabiti tudi določbo petega odstavka člena 202. d ZP-1, ki določa, da se pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevajo okoliščine, kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen in skupaj oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da konkretnih storilec ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnjeval obveznosti po določbah Zakona o voznikih (ZVoz).

6. Sodišče prve stopnje je v točki 4) napadenega sklepa ob upoštevanju določbe tretjega odstavka člena 202. e ZP-1 prepričljivo obrazložilo, zakaj je v konkretnem primeru preklic prvotne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja utemeljen. Pritrditi je zaključkom, da je takšno ravnanje storilca v cestnem prometu, ko je bil že s sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. PR 398/2012 z dne 10. 4. 2014 (prekršek po tej sodbi pa je storil 10. 3. 2014) spoznan za odgovornega zaradi vožnje pod močnim vplivom alkohola, zaradi česar mu je bilo izrečenih tudi 18 KT, dne 12. 6. 2014 pa je vnovič storil hujši prekršek po 4. točki petega odstavka člena 105 ZPrCP, nesprejemljivo. Zato je prepričljiv zaključek, da storilčevo obnašanje po storitvi prekrška, s katerim je že presegel 18 KT, nedvomno dokazuje, da pri storilcu ni v bodoče mogoče pričakovati, da bo spoštoval cestnoprometne predpise. Zato je ravnalo pravilno, ko je ob takih ugotovitvah, da je od 10. 3. 2014 pa do 12. 6. 2014 (vmes mu je bil dne 28. 5. 2014 izdan sklep prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja) storil dva najtežja prekrška po določbah ZPrCP, sklenilo preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (določba tretjega odstavka člena 202. e ZP-1).

7. Pritožba napada odločitev v izpodbijanem sklepu, ko je prvostopno sodišče svojo odločitev gradilo na pravnomočnih odločbah, opr. št. PR 398/2014 in opr. št. PR 834/2015 z dne 3. 11. 2014. Pritožbenim navedbam, da so s citiranima sodbama KT v cestnem prometu obdolžencu bile izrečene v nasprotju s pozitivno zakonodajo, ni mogoče pritrditi, kajti v tem postopku, ki ni več postopek o prekršku, je sodišče, ki odloča o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vezano zgolj na ugotovitve, ki izhajajo iz EKT evidence, torej na pravnomočne in izvršljive odločbe prekrškovnih organov (in sodišč) in vanje več ne more in ne sme posegati. Vprašanje izreka KT po citiranih določbah je bilo materialnopravno vprašanje v konkretnih postopkih o prekrških, ki pa presegajo pooblastila sodišč v postopkih preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

8. V nadaljevanju pritožba predlaga, da bi se postopek odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekinil do odločitve pristojnega organa v zvezi z vloženo pobudo za vložitev izrednega pravnega sredstva, vendar pa je tudi taka pritožbena navedba neupoštevna. Pritožnik sicer pravilno povzema določbo petega odstavka člena 202. č ZP-1, vendar pa pri tem spregleda, da je to določbo zakonodajalec predvidel le za fazo odločanja in izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (člen 202 č ZP-1), ne pa za fazo odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot je tudi v konkretnem primeru. Sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kjer bi takšen predlog pritožnika bil relevanten, pa je nižje sodišče izdalo 28. 5. 2014 (pravnomočnost 24. 6. 2014). V tem postopku torej, ko sodišče odloča o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa v pritožbenih navedbah povzete določbe petega odstavka člena 202 č ZP-1 ni mogoče uporabiti, saj gre v tem postopku zgolj za ugotovitev, ali so na podlagi določbe člena 202. e ZP-1 podani pogoji za preklic že prvotne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

9. Ker so torej pritožbene navedbe pritožnika v celoti neutemeljene, je bilo potrebno njegovo pritožbo v skladu z določbo tretjega odstavka člena 163 ZP-1 zavrniti in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člena 159 ZP-1), izpodbijani sklep potrditi.

10. Storilec s pritožbo ni uspel, zato bo moral plačati stroške pritožbenega postopka (člen 147 ZP-1) in sicer sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki pa je odmerjena v skladu s tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). K plačilu le-te pa bo storilec pozvan v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.