20. 11. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude Milana Horvata, Ljubečna, na seji 20. novembra 2008

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. EPVDp 68/2008 z dne 20. 6. 2008 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Celju št. EPVD 133/2007 z dne 7. 12. 2007 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ur. p. b., 17/08 in 21/08 – popr.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Celju je z izpodbijanim sklepom pritožniku izreklo sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za B, BE, C, CE, F, G in H kategorijo motornih vozil, ker je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Pritožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Celju zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve pravic iz 49., 50. in 66. člena Ustave. Navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je kazenske točke dosegel pri vožnji motornega kolesa, za katerega nima izdanega vozniškega dovoljenja, a mu je kljub temu prenehalo veljati vozniško dovoljenje za tiste kategorije motornih vozil, v zvezi s katerimi ni storil prekrška. S prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja naj bi mu bili kršeni pravici do dela in do socialne varnosti. Pritožnik z isto vlogo izpodbija tretji odstavek 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Izpodbijana določba naj bi posegala v njegovo pridobljeno pravico do vozniškega dovoljenja za tiste kategorije motornih vozil, v zvezi s katerimi naj ne bi storil nobenega prekrška. Izrečena sankcija naj bi pomenila kršitev načela enakosti pred zakonom in naj bi presegala težo storjenih prekrškov. Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano določbo razveljavi. Predlaga tudi, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijanih aktov.

B. – I.

3.Pritožnik izpodbija posamična akta, izdana v prekrškovni zadevi. Po četrti alineji drugega odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba v takem primeru ni dovoljena. Vendar lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi tudi v taki zadevi. Za posebej utemeljen primer gre, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve (tretji odstavek 55.a člena ZUstS). Pritožnik v ustavni pritožbi navaja razloge, ki bi lahko utemeljevali izjemno obravnavo sicer nedovoljene ustavne pritožbe. Vendar se Ustavnemu sodišču do tega vprašanja ni bilo treba opredeliti, saj je bilo treba ustavno pritožbo zavreči že iz drugega razloga.

4.Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih pravnih sredstvih).

5.Iz ustavne pritožbe izhaja, da je za pritožnika sporen izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za tiste kategorije motornih vozil, v zvezi s katerimi niso bili storjeni prekrški. Vendar pritožnik konkretnih trditev o tem, da izrek sankcije v navedenem obsegu krši njegove ustavne pravice, kot jih sedaj uveljavlja v ustavni pritožbi, v pritožbi zoper prvostopenjski sklep ni uveljavljal. Uveljavljal je le zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. To pomeni, da pravnih sredstev po vsebini ni izčrpal. Zato je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo (prva točka izreka).

B. – II.

6.Pobudnik izpodbija tretji odstavek 22. člena ZP-1, po katerem izreče sodišče vozniku prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če voznik v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

7.Po prvem odstavku 24. člena ZUstS mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

8.Pobudnikov pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZP-1 je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki pa jo je Ustavno sodišče iz navedenih razlogov zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijane določbe v pobudnikovi zadevi v nobenem primeru ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (druga točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik