Jedro

Če toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku, mora sodišče v izreku sodbe odločiti o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota. Če sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 2.200,00 EUR ter mu povrniti 591,00 EUR pravdnih stroškov, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da sodišče napačno povzema navedbe odgovora na tožbo, saj toženec ni zanikal najemne pogodbe, temveč je grajal nesklepčnost tožbe in višino vtoževane najemnine. Tožnik in toženec sta sklenila mandatno ali pooblastilno pogodbo, s katero je tožnik pooblastil toženca, da sklene najemno pogodbo. Tožnik je upravičen terjati le del najemnine v višini 150,00 EUR ne pa v višini 600,00 EUR. Sodišče je mimo trditve in dokazne podlage prisodilo terjatev iz mandatne pogodbe. Sodišče tudi napačno ugotavlja, da ni možno ugotoviti ali so morebitne terjatve toženca napram tožniku zapadla, saj toženec v odgovoru na tožbo navedel, da bi tožnik moral znesek vrniti v enem letu in pobotni ugovor ni preuranjen. Sodišče ni argumentirano obrazložilo pobotnega ugovora in je bila tožencu odvzeta ustavna možnost argumentiranega obravnavanja.

3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. V konkretnem primeru tožnik vtožuje od toženca razliko v plačilu najemnine za solastne nepremičnine. Toženec v pobot uveljavlja denarno terjatev napram tožniku. V takem primeru sodišče v izreku sodbe odloči o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. člena ZPP). Ker sodišče ni odločalo v izreku, je s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka člena 339 ZPP, saj se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti, te pomanjkljivosti pa ne more odpraviti sodišče druge stopnje in je bilo že iz teh razlogov pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (člen 354 ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti to pomanjkljivost in o pobotnem ugovoru odločiti v izreku, pri čemer so napačni zaključki, da v pobot uveljavljena terjatev še ni zapadla.

6. V pravdnem postopku je sodišče vezano na trditveno podlago tako, da so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je vseeno ali je toženec tožniku izplačeval del najemnine ali žepnine, ko pa tožnik vtožuje le premalo plačano najemnino. Nadalje pritožba utemeljeno opozarja na enostransko dokazno oceno, ko sodišče prve stopnje sploh ne oceni listinskih dokazov (najemnik pogodb) in izpovedi najemnice V. M. iz katerih izhaja drugačna višina najemnine, kot jo ugotavlja sodišče prve stopnje. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti v zadevi.

7. Izrek o stroških temelji na določbi člena 165/3 ZPP.