Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Primeri, v katerih je prekinitev postopka obligatorna, so taksativno našteti v prvem odstavku 205. člena ZPP. Vsi ostali primeri so fakultativni. Tudi sicer pa niso izpolnjeni pogoji po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Vprašanje obstoja tožeče stranke (društva) je vprašanje o sposobnosti biti stranka in s tem o sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana ves čas pravdnega postopka in nanjo pazi sodišče (ves čas) po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstoj tožeče stranke kot pravne osebe (društva) tako ne more biti predhodno vprašanje v postopku od katerega je odvisna (meritorna) odločitev o glavni stvari (13. člen ZPP).
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka z dne 24. 9. 2024.
2.Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka po pooblaščencu. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi izpostavlja, da je skladno s prvim odstavkom 42. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju: ZDru-1) tožeča stranka prenehala delovati in s tem prenehala obstajati po samem zakonu. Vse skupaj izhaja iz izkaza poslovnega izida za leti 2022 in 2023, iz katerih je razvidno, da tožeča stranka nima prihodkov, odhodkov ali poslovnih aktivnosti. Poleg tega nima aktivnega bančnega računa. Opozarja na kršitvi 205. in 206. člena ZPP, hkrati pa očita, da sodišče prve stopnje ni spoštovalo načela ekonomičnosti postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu predlogu za prekinitev postopka ugodi oziroma da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.
3.Tožeča stranka v po pooblaščencu pravočasno podanem odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da si tožena stranka zmotno razlaga 42. člen ZDru-1. Čeprav društvo preneha delovati po zakonu, skladno z drugim odstavkom istega člena prenehanje ugotovi pristojna upravna enota z odločbo. Sodišče ni pristojno za ugotavljanje prenehanja društva, prav tako pa prenehanje ne učinkuje brez dokončne in pravnomočne odločbe. Zato sodišče ni imelo podlage za odločanje o prenehanju ali za prekinitev postopka.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Tožena stranka zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti postopek. Primeri, v katerih je prekinitev postopka obligatorna, so taksativno našteti v prvem odstavku 205. člena ZPP. Vsi ostali primeri (po 206. členu ZPP) so fakultativni, kar pomeni, da je odločitev sodišča lahko nesmotrna (ali neekonomična, kot izpostavlja pritožba), ne pa tudi nezakonita. Zgolj dejstvo, da je sprožen upravni postopek ugotavljanja delovanja oziroma nedelovanja tožeče stranke, ne izkazuje okoliščine po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Prenehanje društva se namreč ugotovi z odločbo pristojnega organa (drugi odstavek 42. člena ZDru-1), pravno osebnost pa le-to izgubi šele z izbrisom iz registra (prvi odstavek 5. člena ZDru-1).
6.Poleg tega pa tudi sicer niso izpolnjeni pogoji po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, na katero se sedaj sklicuje pritožba. Vprašanje obstoja tožeče stranke (društva) je vprašanje o sposobnosti biti stranka in s tem o sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana ves čas pravdnega postopka in nanjo pazi sodišče (ves čas) po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Zato tožena stranka tudi z nedovoljenim nadgrajevanjem svojih prvotnih navedb, da tožeča stranka nima prihodkov, odhodkov ali poslovnih aktivnosti, kar vse izhaja iz izkaza poslovnega izida, ter da nima aktivnega bančnega računa, v pritožbenem postopku ne more biti uspešna, saj obstoj tožeče stranke kot pravne osebe (društva) ne more biti predhodno vprašanje v postopku od katerega je odvisna (meritorna) odločitev o glavni stvari (13. člen ZPP).
7.Očitani kršitvi 205. in 206. člena ZPP posledično nista podani. Sodišče prve stopnje je zato predlog tožene stranke za prekinitev pravdnega postopka utemeljeno zavrnilo.
8.S tem je odgovorjeno na vse pritožbene navedbe, ki tako niso utemeljene. Ker izpodbijani sklep tudi ni obremenjen s kršitvami določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo na temelju 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
9.Ker gre za vmesno procesno odločitev, so stroški tega pritožbenega postopka nadaljnji stroški pravdnega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 164. členom ZPP).
-------------------------------
1Prekinitev postopka takrat nastopi že po samem zakonu.
2Gre namreč za pritožbene novote, saj pritožnica ne pojasni, zakaj teh navedb ni podala že pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP).