Jedro

12. 10. 2021, ko je izvršitelj pri dolžniku opravil rubež, terjatev upnika še ni bila poravnana. Izvršitelj je zato tega dne utemeljeno opravil rubež, stroški, ki so bili povezani z opravo tega izvršilnega dejanja, prav tako pa tudi drugi stroški izvršitelja, ki so nastali v zvezi z vpisom zadeve v evidenco izvršitelja in v zvezi s pripravo na rubež, in ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom z dne 3. 1. 2022, pa so bili potrebni za izvršbo in jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo v plačilo dolžniku (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik in dolžnik sama krijeta vsak svoje svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 280,92 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper tako odločitev se je dolžnik pravočasno pritožil in navedel, da iz pregleda sklepov dolžnika na dan 21. 10. 2021 pri N. d.d. izhaja, da je banka 14. 7. 2021 z računa dolžnika odtegnila 870,94 EUR in ta znesek nakazala pooblaščencem upnika. Iz obračuna obresti na dan 14. 7. 2021 izhaja, da je imel upnik takrat terjatev do dolžnika v višini 677,41 EUR, tako da je bil tega dne dolg v celoti poplačan in je prišlo še do preplačila. Na podlagi navedenega bi moral upnik umakniti predlog za izvršbo, česar ni storil. Upnik je predlagal tudi rubež premičnih stvari, zato je izvršitelj 12. 10. 2021 pri dolžniku opravil rubež in zarubil osebno vozilo, s čimer so povezani stroški izvršitelja v višini 280,92 EUR, ki jih je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega predloga z izpodbijanim sklepom naložilo v plačilo dolžniku. Ker je bila v času oprave rubeža terjatev upnika že plačana, je šlo za opravo izvršilnega dejanja, ki ni bilo potrebno, s tem pa so nastali dodatni nepotrebni stroški izvršilnega postopka, ki jih ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku. Dolžnik je zato predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču, upniku pa naloži plačilo nastalih stroškov pritožbenega postopka, saj so ti nastali po njegovi krivdi.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da je od dolžnika prejel le eno plačilo, in sicer 823,04 EUR dne 31. 12. 2021. To plačilo je bilo izvedeno po tem, ko je izvršitelj opravil rubež premičnin in ostala za to potrebna dejanja, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo z izpodbijanim sklepom. Navedba dolžnika, da je upnik 14. 7. 2021 prejel 870,94 EUR, ne drži in to ne izhaja iz listin, ki jih je dolžnik priložil pritožbi. Iz izpiska N. d.d. z dne 21. 10. 2021 ne izhaja, da je bilo 14. 7. 2021 izvedeno zgoraj navedeno plačilo, saj gre le za izpis pregleda sklepov, ki jih je banka prejela v izvršitev za poplačilo dolžnikovih dolgov. V kolikor bi na ta dan prišlo do plačila, bi dolžnik za to gotovo predložil potrdilo, kot je storil pri plačilu dne 31. 12. 2021. Sicer pa ni verjetno, da bi banka po tem, ko je sklep o izvršbi že izvršila, ponovno izvedla plačilo. Tudi iz obvestila banke o poplačilu dolga z dne 3. 1. 2022 izhaja le eno izvedeno plačilo, tj. dne 31. 12. 2021. Sodišču je predlagal, naj pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep ter priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku priznalo in dolžniku v plačilo naložilo stroške, ki so nastali v zvezi z delom izvršitelja in ki jih je ta obračunal z obračunom stroškov z dne 3. 1. 2022. 6. V obravnavani zadevi je dolžnik hkrati s pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil tudi ugovor po izteku roka, v katerem se je enako kot v obravnavani pritožbi skliceval, da je bila z nakazilom 870,94 EUR, ki naj bi ga N. d.d. pooblaščencu upnika nakazala 14. 7. 2021, terjatev upnika v celoti poplačana, in sicer še pred 12. 10. 2021 ko je izvršitelj opravil rubež, v zvezi s katerim je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dolžniku v plačilo naložilo stroške. Sodišče prve stopnje je, potem ko je ugotovilo, da N. d.d. 14. 7. 2021 ni izvedla plačila v višini 870,94 EUR, ki ga je zatrjeval dolžnik, in da je banka izvedla le eno plačilo, in sicer nakazilo 823,04 EUR dne 31. 12. 2021, ugovor po izteku roka s sklepom I 226/2021 z dne 28. 4. 2022 zavrnilo. Dolžnik zoper ta sklep ni vložil pritožbe in je že postal pravnomočen.

7. Kot je v obrazložitvi navedenega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, listine, ki jih je dolžnik priložil ugovoru po izteku roka in pritožbi, ne potrjujejo njegovih navedb o poplačilu terjatve pred 12. 10. 2021. Tudi sodišče druge stopnje po vpogledu v predloženo listino - „Pregled sklepov dolžnika“ z dne 21. 10. 2021 ugotavlja, da gre pri tej listini za seznam sklepov o izvršbi, ki jih je N. d.d. prejela v izvrševanje, in ne za dokument, ki bi izkazoval realizacijo sklepa o izvršbi. V rubriki Datum prejema/Datum poravnave je naveden datum 14. 7. 2021, vendar to ni datum poravnave oziroma plačila dolga, kot navaja dolžnik v pritožbi, pač pa datum, ko je banka prejela sklep o izvršbi, kar izhaja tudi iz vročilnice, ki potrjuje vročitev sklepa o izvršbi banki z dnem 14. 7. 2021. Druge listine, iz katere bi izhajalo v pritožbi zatrjevano plačilo, dolžnik pritožbi ni priložil. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da je upnik od dolžnika do izdaje izpodbijanega sklepa od N. d.d. prejel le eno nakazilo, in sicer 823,04 EUR dne 31. 12. 2021, kar izhaja iz potrdila o izvršenem plačilu z dne 7. 1. 2022, ki ga je dolžnik priložil pritožbi, in iz obvestila N. d.d. o poplačilu sklepa o izvršbi z dne 3. 1. 2022, ki ga je banka poslala sodišču in se v spisu nahaja na list. št. 48. 8. Iz obrazloženega izhaja, da 12. 10. 2021, ko je izvršitelj pri dolžniku opravil rubež, terjatev upnika še ni bila poravnana. Izvršitelj je zato tega dne utemeljeno opravil rubež, stroški, ki so bili povezani z opravo tega izvršilnega dejanja, prav tako pa tudi drugi stroški izvršitelja, ki so nastali v zvezi z vpisom zadeve v evidenco izvršitelja in v zvezi s pripravo na rubež, in ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom z dne 3. 1. 2022, pa so bili potrebni za izvršbo in jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo v plačilo dolžniku (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Višini stroškov dolžnik v pritožbi ni ugovarjal, sodišče druge stopnje pa je ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ugotovilo, da so bili stroški obračunani v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.

9. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel in njegovi pritožbeni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi mu jih upnik neutemeljeno povzročil, jih mora dolžnik kriti sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako pa mora svoje stroške odgovora na pritožbo sam kriti tudi upnik, saj z odgovorom na pritožbo ni prispeval k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje in ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ).