Jedro

Sankcija za prekrške po 10. in 11. čl. ZJRM je bila predpisana tudi po 7.2.2006, zaradi česar ni utemeljena uporaba 1. tč. 1. odst. 136. čl. ZP-1 iz navedenega razloga.

Izrek

Ob pritožbi predlagateljice P. p. M. se izpodbijana sodba o prekršku razveljavi po uradni dolžnosti ter vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo o prekršku je prvostopno sodišče ustavilo postopek zaradi prekrškov po 1. tč. I. odst. 10. čl. in po 2. tč. I. odst. 11. čl. Zakona o prekrških zoper javni red in mir proti obdolžencu L. M. Š., svojo odločitev pa je utemeljilo s 1. tč. I. odst. 136. čl. Zakona o prekrških (ZP-1), torej, da dejanje ni prekršek.

Proti tej sodbi o prekršku se je pravočasno pritožila predlagateljica, ki je menila, da bi prvostopno sodišče moralo pričeti postopek pred Ustavnim sodiščem in se v nadaljevanju ravnati po odločitvi Ustavnega sodišča. Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti v okviru 159. čl. ZP-1 in v okviru pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v postopku na prvi stopnji bila storjena kršitev materialnih določb ZP-1 ob reševanju vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega je proti obdolžencu začet postopek o prekršku, prekršek, v posledici pa je prvostopno sodišče nepravilno uporabilo določbe ZP-1 ter s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku, saj je to vplivalo na zakonitost izpodbijane sodbe o prekršku glede na to, da razlogovanju sodišča prve stopnje ni mogoče pritrditi. Po določbi 2. čl. ZP-1, ki opredeljuje meje sankcioniranja prekrškov, nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z zakonom, uredbo ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek. Glede določenosti dejanj iz 10. in 11. čl. ZJRM kot prekrškov, se po preteku roka iz I. odst. 223. čl. ZP-1 ni nič spremenilo in je dejanje po 1. tč. I. odst. 10. čl. in po 2. tč. I. odst. 11. čl. ZJRM bilo določeno kot prekršek tako pred 07.02.2006 kot tudi po tem datumu. Navedeni datum je namreč rok za uskladitev predpisov, s katerimi so določeni prekrški in niso v skladu z ZP-1, kot je to določeno v I. odst. 223. čl. ZP-1. Glede vprašanja, ali je za prekršek po tem členu bila po poteku uskladitvenega roka še predpisana tudi sankcija, prehodna določba 223. čl. ZP-1 po mnenju pritožbenega sodišča pomeni le napotek zakonodajalcu, do kdaj mora uskladiti posamezne materialne zakone, v primeru, ko pa ti niso usklajeni, je potrebno ravnati po določbi II. odst. 223. čl. ZP-1, kjer je navedeno, da se do uskladitve uporabljajo sankcije iz teh predpisov tako, da predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe, kar pomeni, da so sankcije za prekršek tudi v neusklajenih zakonih predpisane. Drugačna je situacija glede prekrškov, pri katerih je ostala predpisana kazen zapora, vendar pa je ZP-1 v nadaljevanju citiranega odstavka tudi določil način prevedbe kazni zapora v globo in sicer tako, da je 60 dni zapora mogoče enačiti s 600.000,00 SIT globe. Ker pa se po II. odst. 17. čl. ZP-1 z zakonom lahko predpiše globa za posameznika le v razponu od 10.000,00 SIT do 300.000,00 SIT, velja tudi za takšne prekrške predpisana globa v teh okvirih. Za obravnavani prekršek pa je primarno predpisana denarna kazen, zgolj alternativno pa tudi kazen zapora. Ustavno sodišče je z odločbo z dne 14.12.2006 med drugim izreklo, da II. odst. 223. čl. ZP-1 ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, saj jasno določa, katere sankcije se uporabljajo.

Ugotovljene kršitve pritožbeno sodišče ne more odpraviti, saj izpodbijani sodbi o prekršku ne more in ne sme dodajati elementov, ki pomenijo zakoniti znak prekrška, kakor tudi ne razlogov o odločilnih dejstvih, saj bi bila s tem kršena s 25. čl. Ustave Republike Slovenije zagotovljena pravica do pritožbe. Ob uporabi II. odst. 163. čl. ZP-1 je pritožbeno sodišče iz navedenih razlogov razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene kršitve na ta način, da bo zadevo proučilo z vidika zgoraj citirane odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in bo meritorno odločilo, ob tem pa ne bo odveč, če bo posvetilo nekaj več pozornosti zakonskim znakom prekrškov kot so oblikovani v izreku izpodbijane sodbe o prekršku.