Jedro

Sprememba poslovodstva ne zadošča za sklep o nujnosti intervencije z začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožbeni zadevi pod opravilno številko I Cp 269/2021 in I Cp 270/2021 se združita v skupno obravnavanje in se obravnavata pod opravilno številko I Cp 269/2021. II. Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

III. Tožeči stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 17. 6. 2021 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožečih strank za izdajo začasne odredbe z dne 15. 6. 2021, dopolnjen 16. 6. 2021, s katerim sta zahtevali: (-) da so tožene stranke dolžne tožečima strankama predati v posest nepremičnine v lasti prvotožeče stranke, pri čemer so dolžne odstraniti novo nameščene ključavnice ter odpovedati varovanje po varnostni službi, ki so jo najeli; (-) da se za primer kršenja začasne odredbe toženim strankam izreče denarna kazen v znesku 4.100,00 EUR vse dokler seštevek kazni ne doseže 41.000,00 EUR; (-) da začasna odredba velja še 15 dni po pravnomočni rešitvi spora v predmetni zadevi in (-) da ugovor zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (I. točka izreka). Sklenilo je tudi, da tožeči stranki sami nosita svoje stroške, povezane s predlogom za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2. S sklepom z dne 23. 6. 2021 pa je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu tožečih strank za izdajo začasne odredbe z dne 18. 6. 2021, dopolnjenem 21. 6. 2021. Zavrnilo je primarni predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim sta zahtevali: (-) da so tožene stranke dolžne tožečima strankama predati v posest nepremičnino v lasti prvotožeče stranke, pri čemer so dolžne odstraniti novo nameščene ključavnice ter odpovedati varovanje po varnostni službi, ki so jo najeli; (-) da se za primer kršenja začasne odredbe toženim strankam izreče denarna kazen v znesku 4.100,00 EUR vse dokler seštevek kazni ne doseže 41.000,00 EUR; (-) da začasna odredba velja še 15 dni po pravnomočni rešitvi spora v predmetni zadevi in (-) da ugovor zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim sta zahtevali: (-) da so tožene stranke dolžne tožečima strankama omogočiti dostop do nepremičnine v lasti prvotožeče stranke, in sicer še zlasti dostop (prosti vstop in izstop) do vseh poslovnih in proizvodnih prostorov; (-) da so tožene stranke dolžne omogočiti dostop do vseh delovnih sredstev, še zlasti do celotne dokumentacije in računalnikov povezanih z omrežjem družbe in spletom, pri čemer so drugotožeči stranki kot direktorju prvotožeče stranke dolžni omogočiti dostop do njegove elektronske pošte in uporabo telefonske številke mobilnega telefona; (-) da začasna odredba velja še 15 dni po pravnomočni rešitvi spora v predmetni zadevi in (-) da ugovor zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (II. točka izreka). Sklenilo je tudi, da tožeči stranki sami nosita svoje stroške povezane s predlogom za izdajo začasne odredbe (III. točka izreka).

3. Zoper oba sklepa sta se z isto vlogo pravočasno pritožili tožeči stranki po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 239. členom in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Oba sklepa izpodbijata v celoti in priglašata pritožbene stroške. Tožeči stranki pritožbeno ne nasprotujeta zaključku sodišča prve stopnje v obeh izpodbijanih sklepih glede izkazanosti pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ o verjetno izkazani nedenarni terjatvi. Nasprotujeta pa zaključkom sodišča prve stopnje v obeh izpodbijanih sklepih o neizpolnjenosti zatrjevanega pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, in sicer, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode. Na pritožbene navedbe bo odgovorjeno v nadaljevanju.

4. Ker sta oba sklepa o začasni odredbi izdana v isti pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, ker tožeči stranki z enotno pritožbo izpodbijata oba sklepa sodišča prve stopnje in ker se tudi pritožbene navedbe tožečih strank (s katerimi izpodbijata odločitvi sodišča prve stopnje) prepletajo, je sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 300. člena ZPP v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ zaradi smotrnosti in pospešitve pritožbenega obravnavanja sklenilo, da se pritožbeni zadevi pod opravilno številko I Cp 269/2021 in I Cp 270/2021 združita v enotno obravnavanje (I. točka izreka).

5. Pritožbe niso utemeljene.

6. Uvodoma je poudariti, da je pravno podlago za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve sodišče prve stopnje v izpodbijanih sklepih pravilno navedlo. Predstavlja jo določba 272. člena ZIZ. Za njeno izdajo mora biti izkazana verjetnost upnikove nedenarne terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ), za verjetno pa mora biti izkazana tudi ena od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, med drugim: da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

7. Pritožbeno ni sporno, da sta tožeči stranki predlagali izdajo regulacijskih začasnih odredb. Ob tem je sodišče prve stopnje tudi pravilno opozorilo na odločbo Ustavnega sodišča RS v zadevi Up 275/97 z dne 16. 7. 1998 in na uveljavljena stališča sodne prakse, po katerih je zaradi varstva tožene stranke regulacijska začasna odredba dopustna le v nujnih in izjemnih primerih, ko je potrebno, da se na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, da se prepreči težko nadomestljiva škoda ali uporaba sile in ob tem tudi, da je potrebno standard težko nadomestljive škode razlagati restriktivno.1

8. Sodišče prve stopnje je o utemeljenosti vsakega predloga z dopolnitvama odločalo na podlagi navedb, podanih v posameznem predlogu z dopolnitvijo in po stanju ob izdaji posameznega sklepa. Iz tega razloga so v pritožbenem postopku neupoštevne pritožbene navedbe, da je 23. 6. 2021 prišlo do okvare na indukcijski peči zaradi prekomerne uporabe, ki jih tožeči stranki prvič navajata v pritožbi ter v pritožbi v tej povezavi podani dokazni predlogi (dokaz z zaslišanjem S. B. in dokaz z branjem elektronske korespondence z dne 23. 6. 2021 in 24. 6. 2021).

Glede pritožbenih navedb zoper sklep z dne 17. 6. 2021

9. S sklepom z dne 17. 6. 2021 je sodišče prve stopnje ob izkazani verjetnosti terjatve, kar pritožbeno ni izpodbijano, zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 15. 6. 2021, z dopolnitvijo z dne 16. 6. 2021, zaradi neizpolnjenosti pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.

10. Ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do kraje podatkov informacijskega sistema. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje te navedbe tožečih strank upoštevalo in se do njih tudi opredelilo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pojasnilo je, da je takšna škoda po njegovi oceni nadomestljiva, čemur pritrjuje tudi sodišče druge stopnje. Zato vsebinsko očitana postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ ni podana.

11. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da se je opredelilo tudi do zatrjevanja tožečih strank v dopolnitvi predloga glede škode na računalniški opremi v ocenjenem znesku 200.000,00 EUR. Pritrditi je zaključku sodišča prve stopnje o pavšalnosti in neizkazanosti teh navedb, ki jih pritožba zgolj s ponavljanjem višine te škode ne more izpodbiti.

12. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da so pavšalne in neizkazane trditve tožečih strank o povzročenem kaosu na proizvodnem procesu in da je onemogočena (iz)dobava naročenih produktov v dogovorjenem roku. Sodišče prve stopnje je ob navedbah o izpolnjenosti predpostavk po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ pravilno tudi izpostavilo, da sprememba poslovodstva ne zadošča za sklep o nujnosti intervencije z začasno odredbo. Glede zatrjevanja o neizplačilu plač 59 delavcem, pa je sodišče prve stopnje ob odsotnosti navedb, da lahko le drugotožeča stranka omogoči izplačilo plač zaposlenim, tudi pravilno zaključilo, da težko nadomestljiva škoda, kot pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe, ni izkazana. Tožeči stranki v pritožbi ponovno zgolj splošno izpostavljata težave pri poslovanju, nezaupanje in odhod delavcev ter da bo slednje vodilo v stečaj prvotožeče stranke, do česar se je sodišče prve stopnje tudi ustrezno opredelilo.2 Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je pritožba zgolj s ponavljanjem navedb, ki sta jih tožeči stranki podali v predlogu in njegovi dopolnitvi, ter z lastnim zaključkom, da je verjetnost nastanka težko nadomestljive škode izkazana, ne more uspešno izpodbiti.

Glede pritožbenih navedb zoper sklep z dne 23. 6. 2021

13. Iz razlogov v izpodbijanem sklepu z dne 23. 6. 2021 izhaja, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da je nedenarna terjatev tožečih strank verjetno izkazana, tožeči stranki pa nista uspeli izkazati nadaljnjega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, in sicer da je izdaja začasne odredbe potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode ali da se prepreči uporaba sile (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Zato je sodišče prve stopnje primarni in podredni predlog zavrnilo.

14. Ne drži, da je sodišče prve stopnje presojalo zgolj primarni predlog za izdajo začasne odredbe oziroma da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do podrednega predloga. Tožeči stranki sta primarni in podredni predlog podali v isti vlogi in oba predloga utemeljevali z enotnimi navedbami. Tožeči stranki tako tudi trditev o težko nadomestljivi škodi, kot drugem komulativno predpisanem pogoju za izdajo regulacijske začasne odredbe, nista podali posebej za vsak predlog, temveč sta trditve podali enotno za oba predloga. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da izdaja začasne odredbe ni potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode ali da se prepreči uporaba sile, je presojalo in se je opredelilo tudi do podrednega predloga. Zato pritožbeni očitek o podani bistveni kršitvi določb postopka, pri čemer pritožba sicer kršitve določno ne opredeli, ni utemeljen, saj ob obrazloženem ni podana niti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (obe v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 239. členom in 15. členom ZIZ), v kolikor nanju meri pritožba.

15. Nekonkretiziran je tudi pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve pravil postopka, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo naroka, na katerem bi zaslišalo predlagane priče oziroma drugotožečo stranko in je zato tožečima strankama kršilo pravico do dokazovanja. Pritožba ne pojasni, katero absolutno bistveno kršitev pravil postopka ob tem očita, zato lahko sodišče druge stopnje na takšne pritožbene navedbe odgovori le, da ne gre za nobeno od bistvenih kršitev, na katero skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti. Postopek, v katerem se odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, mora biti hiter. Narok v tovrstnih postopkih tudi ni obligatoren (29.a člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Zato neizvedba naroka ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka. Tudi sicer pa tožeči stranki v predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 18. 6. 2021 in v njegovi dopolnitvi z dne 21. 6. 2021 nista podali konkretnega in substanciranega dokaznega predloga z zaslišanjem stranke ali priče. V dopolnitvi predloga za izdajo začasne odredbe sta namreč navedli zgolj, da naj se zaslišanje drugotožeče stranke in H. M. a izvede po potrebi, pri čemer takšne pogojne navedbe ne predstavljajo konkretnega dokaznega predloga, ki ga mora stranka tudi substancirati, torej navesti katera dejstva naj se dokažejo s predlaganim dokazom.

16. Ne drži tudi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb, da tožene stranke ne vršijo proizvodnje v korist prvotožeče stranke, da neskladno z njenimi naročili in plani prekomerno obremenjujejo delavce in stroje, da povzročajo strojelom in nezadovoljstvo, ki v končni posledici pomeni uničenje osnovnih sredstev, kadra in proizvodnje. Do navedb tožečih strank v navedeni vsebini se je sodišče prve stopnje ustrezno in zadostno opredelilo v 8. točki izpodbijanega sklepa. Tožeči stranki sicer navajata, da so te navedbe podprte z listinsko dokumentacijo, ki pa je konkretno ne opredelita. Zato takšne pritožbene navedbe zaključkov sodišča prve stopnje ne uspejo omajati in so neutemeljene.

17. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so navedbe o nasilju (napoved stavke, če ne bodo izplačane plače), le domneve in da so te navedbe v nasprotju z dopisom z dne 21. 6. 2021 (priloga A23) iz katerega izhaja, da so bile plače delavcem izplačane.3

18. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izguba projektov (ASI50, šolanje starejšega kadra, digitalizacija kalkulacij, projekt o zajemu na delovnem mestu v proizvodnji) in v zvezi s tem zatrjevana škoda, ne predstavlja težko nadomestljive škode, saj tožeči stranki nista zatrjevali, kar pritožba ne izpodbija, da prvotožeča stranka brez sredstev iz naslova teh projektov ne bi mogla poslovati oziroma da bi bilo njeno poslovanje oteženo. Ob odsotnosti zatrjevanja drugih (t. j. posebnih) okoliščin, je takšna škoda tudi po oceni sodišča druge stopnje nadomestljiva.

19. O navedbah glede odhoda S. B. se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje.4 Nadaljnje navedbe, da S. B. ne želi več opravljati dela za tožene stranke in da ne bo prišlo do prepotrebnega usposabljanja kadra, pa predstavljajo nedopustno pritožbeno nadgrajevanje navedb v predlogu in zato nedopustne pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo tudi do navedb v zvezi z reševanjem reklamacije s srbsko družbo, zahtevami po povečanju proizvodnih kapacitet in obremenjevanju električnega omrežja s strani toženih strank.5 Tudi do zatrjevane težko nadomestljive škode v hčerinski družbi se je v celoti in pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje.6 Zato tožeči stranki zgolj z golim ponavljanjem teh navedb v pritožbi pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne moreta izpodbiti.

20. Glede pritožbenih navedb v 5. točki pritožbe, s katerimi tožeči stranki izpostavljata, da je treba predlog tehtati tudi iz vidika morebitnih škodnih posledic, ki jih lahko ima izdaja ali neizdaja začasne odredbe za eno ali drugo stranko in očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka, tožeči stranki ne pojasnita, katero absolutno bistveno kršitev pravil postopka uveljavljata. Zato pritožbenih navedb o tem očitku sodišče druge stopnje ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje pa se je sicer obrazloženo opredelilo do navedb v obeh predlogih za izdajo začasne odredbe z dopolnitvama, na podlagi katerih je presojalo izpolnjenost pogojev za izdajo začasne odredbe. Oba izpodbijana sklepa sta obrazložena in imata razloge o pravno odločilnih dejstvih, tako da se ju da preizkusiti. Zato absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 239. členom in 15. členom ZIZ, v kolikor nanjo meri pritožba, ni podana.

Sklepno

21. Ob obrazloženem sta odločitvi sodišča prve stopnje pravilni, pritožbene navedbe pa niso utemeljene. Sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi z 239. členom ZIZ in v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 239. členom ZIZ v povezavi z 239. členom ZIZ in 15. členom ZIZ pritožbe tožečih strank zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

O stroških pritožbenega postopka

22. Glede na to, da pritožnika s pritožbami nista uspela, sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in v zvezi z 239. členom in 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj 5. in 6. točko izpodbijanega sklepa z dne 17. 6. 2021 in 4. ter 5. točko izpodbijanega sklepa z dne 23. 6. 2021. 2 Primerjaj peti odstavek 8. točke izpodbijanega sklepa. 3 Primerjaj osmi odstavek 8. točke izpodbijanega sklepa. 4 Primerjaj tretji odstavek 8. točke izpodbijanega sklepa. 5 Primerjaj četrti in peti odstavek 8. točke izpodbijanega sklepa. 6 Primerjaj šesti in sedmi odstavek 8. točke izpodbijanega sklepa.