Jedro

Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrže, ni pritožbe.

Izrek

Pritožba zagovornika obd. A.Š. se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Predsednik VSK je s sklepom z dne 16.2.1995, zavrgel vlogi obd. A.Š. z dne 12.2.1995 in z dne 14.2.1995. Proti sklepu se je pritožil zagovornik obdolženca, odvetnik K.V.S. iz K., pri tem pa je v uvodu pritožbe navedel, da sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov Zakona o kazenskem postopku, ter predlagal, naj VS RS izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, podrejeno pa je predlagal, naj ga spremeni tako, da ugodi predlogu obdolženca o njegovem ugovoru o krajevni in stvarni pristojnosti Okrožnega sodišča v K. Iz dopisa predsednika VSK, z dne 14.2.1995, je razvidno, da je bil obd. A.Š pozvan, da vlogo z dne 12.2.1995, s katero je zahteval izločitev Okrožnega sodišča v K., dopolni, pri tem pa je bil poučen, da lahko stranka po določilu IV. odstavka 41. člena ZKP predlaga izločitev le poimensko določenega sodnika, ne pa celotnega sodišča, ter da mora pri tem navesti tudi okoliščine, zaradi katerih misli, da je podana katera od zakonskih podlag za izločitev sodnika. Obdolženec ja bil v navedenim dopisu tudi poučen, da bo njegova vloga, če je ne bi popravil in dopolnil, zavržena. Obd. A.Š. je dne 14.2.1995 poslal VSK novo vlogo, glede katere pa je predsednik sodišča ugotovil, da je tudi nova vloga pomanjkljiva in da ni sposobna za obravnavo. Zato je obe vlogi obdolženca zavrgel. VS RS je pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep predsednika VSK zavrglo kot nedovoljeno. Predsednik VSK je sicer pravilno na podlagi čl. III. odstavka 76. člena ZKP pozval obdolženca, da vlogo dopolni oziroma popravi ter ga tudi opozoril na posledice, če tega ne bo storil. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je razvidno, da je vlogi zavrgel na podlagi III. odstavka 76. člena ZKP. Vlogi obdolženca bi moral ob pravilni ugotovitvi, da gre za izločitveni postopek, zavreči na podlagi V. odstavka 42. člena ZKP, ki določa, da se zahteva, če je stranka ravnala v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom 41. člena ZKP, zavrže. Zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe ( V. odstavek 42. člena ZKP).

Zato je VS RS, čeprav je v izpodbijanem sklepu dan pouk o pritožbi, na podlagi V. odstavka 42. člena ZKP pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrglo kot nedovoljeno.