Jedro

Dokazovanje z izvedencem pomeni izvedbo enovitega dokaznega predloga, zato je toženec (predlagatelj izvedbe dokaza z izvedencem) dolžan kriti predmetne stroške ne glede na okoliščine, ki jih izpostavlja v pritožbi. Ali je bilo treba dopolniti izvedensko mnenje, kdo je povzročil povzročil potrebo po dopolnitvi mnenja oziroma kdo ni z ničemer pripomogel v tej smeri, kdo je izvedenki postavljal vprašanja in kdo jih ni postavljal, so vse okoliščine, ki ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, in gre torej za neutemeljene pritožbene navedbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I. in II.) odločilo o stroških angažirane izvedenke, (III. in IV.) toženi stranki (tožencu) naložilo doplačilo predujma v višini 204,11 EUR v roku 15 dni, sicer bo le-ta prisilno izterjan, in (V. in VI.) odredilo kako in kdaj se bo izvršilo plačilo izvedenki (op. podrobnejša vsebina sklepa je razvidna iz samega sklepa). Takšno odločitev je sprejelo iz razloga, ker naj bi toženec predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja.

2. Zoper predmetni sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo s predlogom, naj se izpodbijani sklep spremeni tako, da predmetni stroški ne bremenijo toženca, ampak naj bremenijo tožečo stranko (tožnico). V pritožbi navaja, da toženec ni predlagal dopolnitve izvedenskega mnenja, da nanj ni imel pripomb in da se je z njim strinjal. Z ugotovitvami izvedenke se v obširni vlogi, s katero je predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem G. M., ni strinjala tožnica. Za toženca dopolnitev torej ni bila potrebna in gre za strošek, ki ga mora plačati tožnica. Tudi na samem naroku toženec ni imel vprašanj za izvedenko in je izvedenki vprašanja postavljala le tožnica.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kdo je na naroku postavljal vprašanja izvedenki, je za pravilnost izpodbijanega procesnega sklepa sodišča prve stopnje pravno nerelevantno. Čeprav ostale pritožbene trditve držijo in je torej argument sodišča prve stopnje, ki je tožencu naložilo plačilo predujma iz razloga, ker naj bi on predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja, zmoten, je izpodbijani procesni sklep vseeno pravilen iz drugih razlogov.

6. Izvedbo tega dokaza je predlagal toženec in predhodno v tej smeri že plačal predujem, ki pa upoštevaje predmetni sklep ni zadoščal za kritje stroškov glede dopolnitve izvedenskega mnenja. Dokazovanje z izvedencem pomeni izvedbo enovitega dokaznega predloga, zato je toženec (predlagatelj izvedbe dokaza z izvedencem) dolžan kriti predmetne stroške ne glede na okoliščine, ki jih izpostavlja v pritožbi. Ali je bilo treba dopolniti izvedensko mnenje, kdo je povzročil povzročil potrebo po dopolnitvi mnenja oziroma kdo ni z ničemer pripomogel v tej smeri, kdo je izvedenki postavljal vprašanja in kdo jih ni postavljal, so vse okoliščine, ki ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, in gre torej za neutemeljene pritožbene navedbe.

7. Ker drugih pritožbenih očitkov toženec ni podal, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanega sklepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). Pomanjkljivosti sklepa v tej smeri pritožbeno sodišče ni našlo.

8. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. alineja 365. člen ZPP).

9. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s 366. členom ZPP, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženec, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške.