Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: – ali gre pri tem delovnem sporu za spor o pravici ali za interesni spor; – ali ima sodišče v okoliščinah konkretnega primera pristojnost, da ob upoštevanju meril iz Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije s svojo odločitvijo nadomesti dogovor o znesku najnižjih osnovnih plač, ki ga stranki nista dosegli; – ali je sodišče z zavrženjem predloga kršilo pravico predlagatelja do sodnega varstva.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: – ali gre pri tem delovnem sporu za spor o pravici ali za interesni spor; – ali ima sodišče v okoliščinah konkretnega primera pristojnost, da ob upoštevanju meril iz Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije s svojo odločitvijo nadomesti dogovor o znesku najnižjih osnovnih plač, ki ga stranki nista dosegli; – ali je sodišče z zavrženjem predloga kršilo pravico predlagatelja do sodnega varstva.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog, s katerim je predlagatelj Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije zahteval ugotovitev, da je nasprotni udeleženec Energetska zbornica Slovenije kršil drugi odstavek 6. člena Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije (Ur. l. RS, št. 14/2017, v nadaljevanju panožna kolektivna pogodba), ker z njim do konca maja 2018 ni sklenil dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in politiki plač, upoštevajoč uradne podatke Statističnega urada RS o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomsko stanje v dejavnosti in gospodarstvu RS. Predlagatelj je tudi zahteval, da sodišče odloči, da se najnižje mesečne osnovne plače oziroma izhodiščne plače za posamezne tarifne razrede za dejavnosti, ki jih zajema kolektivna pogodba, upoštevajoč uradne podatke SURS o rasti cen življenjskih potrebščin in ekonomsko stanje v dejavnosti in gospodarstvu RS, s 1. 6. 2018 zvišajo za 7,2 %, tako da se po posameznih tarifnih razredih zvišajo od 643,20 za I tarifni razred do 2.894,40 EUR za IX tarifni razred. Odločitev sodišča temelji na stališču, da glede na podlage, ki jih za dogovor o znesku najnižjih osnovnih plač in o politiki plač določa drugi odstavek 6. člena panožne kolektivne pogodbe, sodišče s svojo odločitvijo ne more nadomestiti dogovora strank. Če bi vse te podlage določilo sodišče, bi s tem prevzelo vlogo oblikovalca plačne politike nasprotnega udeleženca, kar pa ni naloga sodišča in tudi ne spada v nobeno izmed odločitev, ki jih za primer kolektivnih delovnih sporov določa 53. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Predlagatelj je zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: – ali gre v primeru kolektivnega delovnega spora v zvezi z vprašanjem izvrševanja oziroma kršitve določila kolektivne pogodbe, ki brez dvoma zavezuje pogodbeni stranki k določeni vrsti ravnanja (v konkretnem primeru k sklenitvi dogovora o znesku najnižjih osnovnih plač in o politika plač po tej kolektivni pogodbi dogovorita enkrat letno, najpozneje do konca meseca maja), za spor o pravici ali za interesni spor med udeležencema postopka; – kako je določena, če sploh, črta ločnica med določili kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na merila za določitev najnižjih osnovnih plač in politike plač, ki so dovolj natančna, da lahko sodišče nadomesti voljo pogodbenih strank s sodno odločbo in določili, ki v zvezi z istovrstnim dogovorom niso dovolj natančna; – ali ima sodišče pristojnost nadomestiti dogovor med strankama kolektivne pogodbe v zvezi z določitvijo najnižjih osnovnih plač in politike plač zgolj v primeru, kadar kolektivna pogodba vsebuje takšna merila za sklenitev dogovora, ki jih je mogoče razumeti in uporabiti že z jezikovno metodo razlage, ali pa tudi v primeru, ko je merila za sklenitev dogovora mogoče ugotoviti šele z uporabo logične in namenske razlage; – ali je dolžno sodišče v kolektivnem delovnem sporu (o pravici) kršitev obveznosti pogodbenih strank iz kolektivne pogodbe vsebinsko obravnavati zgolj tedaj, kadar je v kolektivni pogodbi za primer kršitve pogodbenih določil izrecno določena sankcija ali drugačna pravna posledica; – ali je kršena pravica ene stranke kolektivne pogodbe do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, kadar druge pogodbene stranke ne more pravno učinkovito prisiliti v izvrševanje pogodbenih določil drugače kakor z vložitvijo pravnega sredstva (predloga) pred pristojnim sodiščem, to pa njen predlog brez vsebinske obravnave zavrže, rekoč, da nima pristojnosti posegati in nadomeščati dogovorov strank kolektivne pogodbe.

4. Prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) določa, da sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanj, ki so navedena v izreku, izpolnjeni v 367.a členu ZPP določeni pogoji za dopustitev revizije, zato je na podlagi 367.c člena ZPP revizijo v tem obsegu dopustilo.

6. Odločitev je sprejelo soglasno.