Jedro

V postopku za izrek ničnosti odločbe ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost se uveljavlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 718/97-10 z dne 4.11.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 18.3.1997, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote N.m. z dne 27.5.1996. Z njo je bila zavrnjena tožnikova zahteva, da se izreče za nično odločba Okrajne zaplembne komisije v N.m. z dne 1.9.1945, s katero je bilo tožnikovi sestri, pok. F.F., zaplenjeno vse premoženje. V obrazložitvi navaja, da po vsebini uveljavljana ničnostna razloga iz 1. oziroma 5. točke 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) nista podana. Podlaga za izdajo zaplembne odločbe sta bili 1. in 2. točka 1. člena Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45 - odlok). Po 30. členu Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45) so bile okrajne zaplembne komisije pristojne odločati o zaplembi premoženja, ki je bilo last nemškega Reicha, državljana nemškega Reicha oziroma last osebe nemške narodnosti. Zaplembna odločba je bila izdana na podlagi ugotovitve, da je F.F. oseba nemške narodnosti. S tem je bila podana pristojnost okrajne zaplembne komisije, da je kot tedanji upravni organ v upravnem postopku izdala navedeno zaplembno odločbo. Morebitno napačno ugotovljeno dejansko stanje glede okoliščin, ki vplivajo na pristojnost organa, je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, ni pa mogoče uporabiti določbe 1. točke 267. člena ZUP za to, da bi se v postopku za izrek ničnosti odločbe izpodbijalo dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno in pravnomočno upravno odločbo. Določba 1. točke 267. člena ZUP se lahko uporabi le, če iz odločbe, katere ničnost se uveljavlja, ter podatkov iz spisa in dokazov, ki jih je organ zbral pred izdajo odločbe, izhaja, da je bilo odločeno v zadevi, ki spada v sodno pristojnost, ali o stvari, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Po 5. točki 267. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki vsebuje tako nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. Navedeni odlok ter Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije, takšne izrecne zakonske določbe ne vsebujeta. Prav tako takšne določbe glede ničnosti zaplembnih odločb v takšnih primerih ne vsebuje noben drug zakon. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, kolikor se ta nanaša na ničnost potrdila o nemški narodnosti tožnikove sestre, o čemer naj bi se odločilo kot o predhodnem vprašanju. Ne gre za predhodno vprašanje, saj je o tem, ali so pogoji za ničnost zaplembne odločbe podani, možno odločiti na podlagi izpodbijane odločbe, zaplembne odločbe in upravnih spisov. Potrdilo o tem, da gre za osebo nemške narodnosti je javna listina, ki jo je izdal pristojen organ na podlagi takrat veljavnega predpisa.

V pritožbi tožnik uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Meni, da je iz vseh podatkov in listin, ki se nahajajo v spisu, evidentno, da je odločba št. 7 temeljila na predpostavki, da je bila F.F. oseba nemške narodnosti. To dejstvo pa je izpodbito z odločbo Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 30.11.1995, na podlagi katere je F.F. šteti za državljanko Republike Slovenije vse do njene smrti 7.10.1972. Vprašanje narodnosti je predhodno vprašanje, ki ga zaplembna komisija v letu 1945 ni obravnavala in ne o njem odločala. Uradnega potrdila Okrajnega narodnoosvobodilnega odbora z dne 29.8.1945 ni moč šteti za javno listino, ker ga ni izdal pristojni organ, odločba iz leta 1945 temelji na neresničnem dejstvu in je torej nična, poleg tega pa odločba ni bila stranki nikoli vročena in je torej ni mogla izpodbijati. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev upravnega sodišča pravilna. V izpodbijani sodbi je navedlo pravilne razloge, zakaj ničnostna razloga po 1. in 5. točki 267. člena ZUP nista podana.

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopnega sodišča, da v postopku za izrek ničnosti odločbe ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana zaplembna odločba. Napačno ugotovljeno dejansko stanje je mogoče izpodbijati le v postopku z rednimi pravnimi sredstvi. V postopku za izrek ničnosti pa se preizkuša obstoj tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja predlagatelj. Med ničnostnimi razlogi, določenimi v 267. členu ZUP pa ni razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in ne napačne uporabe materialnega zakona, ki ju uveljavlja tožnik.

Zato tožnik ne more uspeti s pritožbenim ugovorom o slovenski narodnosti pokojne sestre, ker se ta nanaša na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo zaplembne odločbe. Državljanstvo pa je že tako urejeno z drugo odločbo.

Ker uveljavljana pritožbena razloga nista podana, kot tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče na podlagi 73. člena pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.