Jedro

Regres predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Pri upoštevanju teh dohodkov je relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen ZSVarPre), pri izračunu pa se upošteva le višina razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnik v postopku ni zatrjeval, niti dokazal, da je dejansko plačal določeno mu preživninsko obveznost v spornem obdobju. Zato ni upravičen do zmanjšanja dohodka za plačilo preživnine, na podlagi 1. točke 13. člena ZUPJS.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za pomoč v postopku opr. št. V K 30208/2017 Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu v obliki zastopanja na obravnavah in sestavo morebitnih vlog. Organ za BPP je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje finančnih pogojev, ki jih določa 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj njegov dohodek oziroma finančno stanje presega povprečni mesečni dohodek v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP. Pri tem je organ za BPP ugotovil, da plača tožnika znaša v skupni višini 2.386,33 EUR in regres v višini 875,00 EUR, ki ga Organ za BPP obračuna za obdobje zadnjih treh mesecev, kar vse skupaj presega povprečni dohodek prosilca za dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določen z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da se tožniku dodeli BPP oziroma da se vrne v ponovni postopek in priglaša stroške postopka. Navaja, da je iz obrazložitve odločbe razvidno, da je Organ za BPP obračunal tožniku regres v znesku 875,00 EUR, in sicer ki ga je prejel v letu 2021, obračunal pa mu je tudi regres za obdobje zadnji treh mesecev v letu 2022, ki bi ga bilo treba razdeliti na 12 mesecev. Tožnik navaja, da njemu iz neznanega razloga Organ za BPP ne želi izdati odločbe o BPP. Z izpodbijano odločbo je Organ za BPP kršil materialnopravni predpis, to je ZBPP in samovoljno prenesel regres v leto 2022 ali pa ga za leto 2021 nepravilno obračunal. 3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik v obrazcu BPP med drugim navedel, da je do ¼ solastnik stanovanja ali hiše v kateri živi, da je do ¼ solastnik drugega stanovanja ali hiše, da je lastnik osebnega vozila Hyundai Accent, letnik 2003 ter da je zaposlen pri A., kjer je prejel maja plačo v višini 583,93 EUR in junija 1.127,80 EUR ter prejel regres v višini 600,00 EUR, da je zaposlen od 15. 5. 2021 in da ima dolg do banke ter izrecno navedel, da v zadnjih 12. mesecih pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP ni izplačal nobenih preživninskih obveznosti. Iz uradnih podatkov, ki jih je pridobil Organ za BPP, iz podatkov Finančne uprave izhaja, da je tožnik prejel za mesec maj 2021 plačo v neto višini 459,96 EUR, za mesec junij 2021 plačo v višini 953,36 EUR ter za julij 2021 neto plačo v višini 973,01 EUR ter regres v višini 600,02 EUR in 31. 5. 2021 prejel tudi sorazmerni del regresa v višini 274,98 EUR. Tožena stranka ni upoštevala plačil banke B., d.d. na podlagi dolga, ki ga ima tožnik do banke, ker se pri ugotavljanju finančnega pogoja upoštevajo zgolj neto prejemki, ki jih prejema prosilec za BPP, ne pa tudi morebitni odtegljaji, administrativne ali sodne in davčne prepovedi. Organ za BPP je zaključil, da dohodek tožnika na dan vložitve prošnje presega dvakratnih osnovnega minimalnega zneska (804,36 EUR) glede na to, da znaša povprečni mesečni znesek 825,64 EUR. Zaradi navedenega je tudi Organ za BPP prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, ker je tožnik v zadnjih treh mesecih pred mesecev vložitve vloge prejel dohodek v višini, ki presega z zakonom določen cenzus 804,36 EUR.

6. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi ( prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

7. Tožeča stranka je na glavni obravnavi vztrajala pri navedbah v tožbi in izpostavila, da je tožena stranka napačno tožniku upoštevala celotni regres in ga prištela za trimesečno obdobje pred vložitvijo prošnje za BPP, kar je povišalo dohodek tožnika. Tožnik meni, da je upravičen do BPP, saj kljub redni zaposlitvi ne zmore plačevati redno preživninske obveznosti v višini 110,00 EUR mesečno, kaj šele odvetniških stroškov.

8. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUJPS). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke (Zakon o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre), o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Kot določa prvi odstavek 20. člena ZSVarPre, se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

10. Ni sporno, da je tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve vloge za BPP prejel plačo za mesec maj 2021 v znesku 459,96 EUR, za junij v znesku 953,36 EUR in julij 2021 v znesku 973,01 EUR, ter regres dne 31. 5. 2021 v višini 274,98 EUR in 23. 6. 2021 v višini 600,02 EUR. Regres predstavlja občasni, neperiodični dohodek v smislu 23. člena ZSVarPre. Pri upoštevanju teh dohodkov je relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo vloge (20. člen ZSVarPre), pri izračunu pa se upošteva le višina razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.

11. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP pri odločitvi do upravičenosti do BPP upošteval plačo tožnika v skupni višini 2.386,33 EUR (za maj, junij in julij 2021), regres, ki ga je tožnik prejel v letu 2021 v višini 875,00 EUR, ki ga je obračunal za obdobje treh mesecev (875,00 EUR : 3 - 201,09 EUR = 90,58 EUR), torej 30,19 EUR na mesec in ugotovil, da mesečni dohodek tožnika znaša 825,64 EUR. Slednji presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Višino minimalnega dohodka določa ZSVarPre, in sicer znaša minimalni dohodek od 1. 7. 2019 dalje 402,18 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na člana družine ne sme presegati 804,36 EUR. Osnovni znesek minimalnega dohodka je na dan vložitve prošnje znašal 402,18 EUR.1 Tako se izkažejo za neutemeljene navedbe tožnika v tožbi, da tožena stranka ni pravilno obračunala regresa prejetega v letu 2021, saj ga ni razdelila na 12 mesecev.2 Navedbe tožnika so v nasprotju z določili 20. člena in 23. člen ZSVarPre, ki jih je tožena stranka pravilno uporabila.

12. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za plačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova. Enako določbo o zmanjšanju lastnega dohodka vsebuje tudi ZSVarPre v 14. členu, da se od lastnega dohodka odšteje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora.

13. Tožnik v postopku niti ni zatrjeval, niti dokazal, da je dejansko plačal določeno mu preživninsko obveznost v spornem obdobju v višini 100,00 EUR mesečno. Predložil je obvestilo CSD o uskladitvi preživnine na 105,30 EUR z dne 23. 12. 2021. Tožnik ni predložil listin iz katerih bi bilo razvidno, da je plačal preživninsko obveznost, kar tudi ne izhaja iz predloženih bančnih izpiskov in iz plačilnih list. Tožnik je v obrazcu prošnje za dodelitev BPP označil, da v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje ni izplačal preživninskih obveznosti. Tudi zaslišan na glavni obravnavi je na vprašanje sodišča, če redno plačuje preživnino, izpovedal: „da ne more“. Preživnino plačuje tako kot zmore, saj ima tako dogovorjeno. Na podlagi izvedenih dokazov sodišče ugotavlja, da tožnik ni upravičen do zmanjšanja dohodka za plačilo preživnine, na podlagi 1. točke 13. člena ZUPJS.

14. Tožnik je tudi izpovedal, da ima kreditne obveznosti, izvršbo na nad hišo. Sodišče pojasni, da obremenitev plače s kreditnimi obveznosti (tudi odtegljaji na podlagi sodnih ali administrativnih prepovedi in tudi ne stroški, ki jih ima prosilec z lastnim preživljanjem), v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso, ne vpliva na višino dohodka prosilca za BPP, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja t. i. subjektivnega oz. materialnega pogoja za dodelitev BPP.

15. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja (13. člen ZBPP) za dodelitev BPP. Sodišče nezakonitosti in nepravilnosti, ki bi zahtevale odpravo odločbe, ni našlo, zato je potrdilo izpodbijano odločitev kot pravilno in zakonito, tožbo pa na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 V skladu z II. točko Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 z dne 18. 7. 2019. 2 Razdelitev na 12 mesecev bi pomenila mesečno 72,92 EUR, kar je več kot je izračunala mesečno 30,19 EUR tožena stranka in v vsakem primeru presega 2 kratnik minimalnega dohodka.