Jedro

Družba, zoper katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki kot komanditna družba. ZGD-1 v določbah o komanditni družbi nima posebne ureditve o prenehanju take družbe, pač pa v drugem odstavku 135. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, torej tudi na smiselno uporabo določbe 105. člena ZGD-1, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih preneha družba z neomejeno odgovornostjo. Med temi razlogi ni razloga, da družba preneha, če poslovodstvo družbe ne deluje. Nedelujoča uprava oziroma poslovodstvo družbe je razlog za prenehanje le-te očitno po ZGD-1 le pri kapitalskih družbah, ne pa pri osebnih družbah.

Tako se pokaže, da nedelujoče poslovodstvo komanditne družbe ni zakonski razlog za prenehanje družbe in da je s sklicevanjem na materialnopravno določbo o prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog upnika B. B. z dne 12.4.2018 za začetek postopka prisilne likvidacije nad družbo G., k.d., zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče na predlog upnika B. B. začelo postopek prisilne likvidacije nad dolžnikom G., k.d., matična številka ..., davčna številka ... in za upraviteljico imenovalo C. C. 2. Zoper navedeni sklep sta pravočasno vložili pritožbo družbenici družbe G., k.d., A. A. kot komandist in D. K. kot komplementar iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagali razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka prisilne likvidacije ter razveljavitev uradnih dejanj in vpisov začetega postopka prisilne likvidacije v sodnem registru, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi, mora vselej po uradni dolžnosti med drugim paziti, ali je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem je ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo materialnopravne podlage iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je namreč nekritično sledilo predlogu predlagatelja za začetek postopka prisilne likvidacije, ker je ugotovilo, da poslovodstvo družbe ne deluje več kot 6 mesecev in je torej izpolnjen zakonski razlog za prenehanje družbe iz 7 alinee prvega odstavka 521. člena ZGD-1, pri tem pa se za likvidacijo družbe po 522. členu ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi.

6. Družba, zoper katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki kot komanditna družba. ZGD-1 v določbah o komanditni družbi nima posebne ureditve o prenehanju take družbe, pač pa v drugem odstavku 135. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, torej tudi na smiselno uporabo določbe 105. člena ZGD-1, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih preneha družba z neomejeno odgovornostjo. Med temi razlogi (potek časa, za katerega je bila ustanovljena; sklep družbenikov; stečaj; smrt ali prenehanje družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače; odpoved; zmanjšanje števila družbenikov pod dva (razen v primeru iz 115. člena); v drugih primerih v skladu z zakonom) ni razloga, da družba preneha, če poslovodstvo družbe ne deluje. Nedelujoča uprava oziroma poslovodstvo družbe je razlog za prenehanje le-te očitno po ZGD-1 le pri kapitalskih družbah, ne pa pri osebnih družbah. Glede na to, da ima tudi v našem pravnem redu komplementar (kot osebno odgovorni družbenik) v komanditni družbi osrednjo vlogo, naš pravni red komanditno družbo uvršča med osebne družbe, zato se zanjo tudi uporabljajo smiselno določbe ZGD-1 o družbi z neomejeno odgovornostjo kot „čisti“ osebni družbi.

7. Tako se pokaže, da nedelujoče poslovodstvo komanditne družbe ni zakonski razlog za prenehanje družbe in da je s sklicevanjem na materialnopravno določbo o prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo.

8. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).