Jedro

Sodišče mora pred reševanjem zadeve ugotoviti, na kateri upravni spor se pripravljalna vloga (v kateri je zahteva za izdajo začasne odredbe) nanaša. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 304/2001 z dne 14.2.2002 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrglo zahtevo dr. E.Ž. za izdajo začasne odredbe (1. točka izreka sklepa) in predlog za združitev zadev, ki se vodita pod opr. št. U 304/2001 in U 376/2001 (2. točka izreka sklepa). Oboje je dr. Ž. predlagal oziroma zahteval v pripravljalni vlogi z dne 9.2.2001, ki jo je upravno sodišče prejelo 11.2.2002. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa upravno sodišče navaja, da je upravni spor v tej zadevi že pravnomočno končan. Vrhovno sodišče RS je s sklepom, št. I Up 41/2002-2 z dne 17.1.2002, pritožbeni postopek tožeče stranke Univerze v M. - Ekonomsko poslovne fakultete (v nadaljevanju EPF) in dr. L.G. zoper sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. 304/2001-77 z dne 6.12.2001 ustavilo, pritožbo dr. E.Ž. pa zavrglo. S tem je sklep, št. 304/2001-77 z dne 6.12.2001, s katerim je Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru, tožbo v obravnavani zadevi zavrglo, pravnomočen. Sporna zadeva, ki se vodi pri Upravnem sodišču, Oddelka v Mariboru, pod št. U 304/2001 je tako v celoti pravnomočno rešena (zavržene so bile vse tožbene zahteve) in zato v tej zadevi ni več mogoče vlagati zahtev za izdajo začasne odredbe po 69. členu ZUS, niti predlagati združitve te zadeve s kakšno drugo zadevo po 41. členu ZUS.

V pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa delegira drugemu stvarno pristojnemu sodišču v ponovno odločanje. Podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in odpravi tudi izpodbijani akt rektorja Univerze v M. ter ugodi tožbenemu zahtevku tožnika. Prvotno tožbo je sodišče razdružilo tako, da je iz spisa U 304/2000 izločilo tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe po različnih tožnikih, ki jih je, oziroma bo, obravnavalo v ločenih postopkih z opr. št. od U 371/2001 do U 376/2001. V tako razdruženi zadevi z opr. št. U 304/2001 je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Up 41/2002 z dne 17.1.2002, vendar le o delu zahtevkov tožnikov zaradi izpodbijanja odločb rektorja o razrešitvi dekana, o imenovanju v.d. dekana in o razrešitvi prodekana Univerze M. EPF, ni pa še odločeno o zahtevku tretje navedenega tožnika (in tudi obeh sospornikov) s katerim le ta izpodbija rektorjevo zavrnitev predloga Senata Univerze M. EPF o imenovanju tožnika za dekana oziroma, ni odločeno o zahtevku kot je opredeljen v podrednem tožbenem petitu pod točko II in III. Sicer pa je pravnomočno odločeno o vseh zgoraj navedenih izločenih zadevah, razen zadeve opr. št. U 376/2001. S pripravljalno vlogo z dne 9.2.2001, vloženo dne 9.2.2002, ki je dejansko zahtevek tožnika po 325. členu ZPP, da upravno sodišče odloči o vseh zahtevkih, je tožnik pravočasno zahteval odločanje o delu zahtevka, o katerem sodišče do sedaj še ni odločilo. V njej je tudi terjal, da v primeru zavrnitve ali zavrženja predloga, ta vloga šteje kot tožba, s katero izpodbija odločbo o zavrnitvi predloga Senata Univerza M. EPF o imenovanju tožnika za dekana Univerze M. EPF. Sodišče bi moralo izdati dopolnilno odločbo ali sklep, ne pa da je napačno zaključilo, da je o vseh zahtevkih že pravnomočno odločeno in da v predmetni zadevi ni več mogoče vlagati zahtev za izdajo začasnih odredb. Zgolj zaradi zavrženja pritožnikove pritožbe zoper sklep prvostopnega sodišča, opr. št. U 304/2001 z dne 6.12.2001 zaradi razrešitve dekana, razrešitve prodekana in zaradi imenovanja v.d. dekana, ker pritožbeno sodišče pritožniku ni priznalo statusa stranskega intervenienta, ne gre zaključevati, da je o teh zahtevkih sodišče že pravnomočno meritorno odločilo, še manj pa, da je pravnomočno odločilo tudi o pritožnikovem zahtevku, s katerim izpodbija rektorjevo odločbo o zavrnitvi predloga Senata Univerze M. - Ekonomsko poslovne fakultete o imenovanju pritožnika za dekana. Če pa ni meritorne pravnomočne odločitve, ni možen ugovor pravnomočno razsojene stvari, zato je zaključek prvostopnega sodišča, da ni pogojev za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, napačen. Ker sta ostala nerešena dva zahtevka, vodena zoper istega toženca rektorja Univerze M. in ker je nerešena tožba, ki se vodi pod opr. št. U 376/2001 pred istim sodiščem in so v obeh zadevah predlagani isti dokazi, je treba zadevi združiti zaradi temeljnih načel o ekonomičnosti in smotrnosti vodenja postopka. Pritožnik sodišču tudi predlaga, da glede na dosedanji tek postopanja v predmeti zadevi, ko je več kot očitno, da naslovno sodišče samo ne bo zmoglo rešiti predmetnih zadev, zaradi očitnega medijskega pritiska na to sodišče in zlasti avtoritete rektorja UM kot bivšega profesorja prava sodnikom mariborskega sodišča, je utemeljen predlog za delegacijo v tej zadevi.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: V postopku za izdajo začasne odredbe po 69. členu ZUS mora sodišče glede na kratke roke, ki so predpisani, odločiti brez odlašanja, zato praviloma ne poziva na odpravo pomankljivosti take zahteve. Toda v tem primeru je zahteva za izdajo začasne odredbe dana v pripravljalni vlogi, za katero pa po presoji pritožbenega sodišča ni jasno, na kateri upravni spor se sploh nanaša. Pripravljalna vloga ima sicer oznako spisa opr.št. U 304/2001, toda s to oznako se je vodila najprej prvotno vložena tožba z dne 8.10.2001, ki so jo vložili tožniki UM EPF, dr. L.G. in dr. E.Ž., po sklepu o razdružitvi z dne 6.12.2001 pa se s to oznako vodi le še del prvotne tožbe in sicer tisti, ki se nanaša na tožečo stranko UM EPF proti toženi stranki UM-rektorju zaradi razrešitve dekana EPF, imenovanje v.d. dekana EPF in razrešitve prodekana EPF. Del prvotne tožbe, ki se je nanašal na tožnika dr. E.Ž., pa je bil izločen in se vodi pod opr.št. U 376/2001 in o njej po tožnikovih navedbah še ni bilo odločeno.

Zato bi upravno sodišče moralo najprej ugotoviti, na kateri upravni spor se ta pripravljalna vloga nanaša. Ali morda res gre, kot to trdi tožnik, za še nerešene zahtevke po prvotni tožbi, ki jih odprta zadeva z opr.št. U 376/2000 ne obsega, zaradi česar tožnik predlaga združitev obeh odprtih postopkov ali pa odločanje o njih v samostojnem postopku.

Na vse navedeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo in le ugotovitev, da je upravni spor U 304/2001 pravnomočen, ni dovolj, ker ni jasno na kateri upravni spor se nanašajo tožbeni zahtevki, za katere tožnik trdi, da o njih še ni odločeno. Če upravno sodišče tega ne bo moglo ugotoviti glede na vsebino pripravljalne vloge, bo pa pozvalo na odpravo pomanjkljivosti take nejasne vloge.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS sklep razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek istemu sodišču. Tožnikov predlog za delegacijo je namreč neutemeljen, ker v tem sporu, ki se nanaša na zakonitost imenovanja funkcionarja fakultete, lahko po ZUS kot pristojno odloča le upravno sodišče. Po 7. členu ZUS je upravno sodišče le eno sodišče, ki sodi na sedežu in na zunanjih oddelkih. Zato delegacija v tem primeru že zaradi tega ni možna.