Jedro

Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka ne zadošča, da zgolj predloži zdravniško opravičilo. V opravičilu morajo biti navedena dejstva, na podlagi katerih je zdravnik ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. Opisano mora biti zdravstveno stanje, ki mogoča preizkus, ali zdravstveno stanje stranki res ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Spor se je vodil glede plačila za prodano blago.

2. Med strankama ni bilo sporno, da sta sklenili prodajno pogodbo glede 2 verig link lubrica ted in 2 kompletov segmetov grupe za verige. Gre za verige in segmente verig za buldožer K. Tožena stranka je za to blago plačala predujem (avans) v višini 4.500,00 EUR. Med strankama tudi ni bilo sporno, da tožeča stranka tožni strani dobavila nekaj od naročenega blaga, in sicer 22. 10. 2012. Prevoznica za tožečo stranko je bila A. d. o. o. Prav tako nesporno je bilo, da je tožeča stranka v zvezi s to dobavo blaga izdala račun RKK 02560-0005234 dne 22. 10. 2012 in sicer za plačilo preostanka, torej tistega dela celotnega zneska, ki ga ni tožena stranka že plačala z avansom. Tožeča stranka je zahtevala še 5.364,00 EUR. Sporno med strankama pa je bilo, koliko od naročenega blaga je dobavila. Po trditvah tožeče stranke je dobavila 2 verigi in 2 kompleta segmetov grupe. Po trditvah tožene stranka je dobavila 1 verigo in 1 komplet segmentov grupe (prvostopenjska sodba, r. št. 6).

3. Prvostopenjsko sodišče je po opravljenem dokaznem postopku tožbenemu zahtevku smiselno ugodilo. Ugotovilo je, da je tožeča stranka dobavila toliko blaga, kot je zatrjevala. Na to je sklepalo iz vrste indicev, ki bodo povzeti v nadaljevanju.

4. Iz elektronske korespondence med pravdnima strankama, in sicer iz sporočila tožene stranke tožeči stranki (z dne 22. 2. 2013, priloga A5) je razbralo, da je tožena stranka na poziv k plačilu navedla tole: "zavedam se svojih dolžnosti". Iz te pošte je prvostopenjsko sodišče sklepalo tudi, da je imela tožena stranka likvidnostne težave in da je to razlog za opustitev plačila blaga. V sporočilu se je omenjal tudi premostitveni kredit, ki naj bi ga dobila tožena stranka. Korespondenca je potrjevala trditev tožeče stranke o zaračunani (in dobavljeni) količini blaga. Če bi bilo blago res ne dobavljeno v zaračunani količini, bi zakoniti zastopnik tožene stranke v 4 mesecih po dobavi to že vedel in bi to tudi omenil. Ne bi ravnal ravno nasprotno, ko je v korespondenci navedel, da se trudi, da bo poplačal zaračunano obveznost. Zakoniti zastopnik prevoznika A. d. o. o. B. B. je izpovedal, da mu je tožena stranka zatrdila, da je prejela blago. Iz korespondence med B. B. in toženo stranko je prvostopenjsko sodišče sklepalo, da je tožena stranka šele več kot 7 mesecev po dobavi blaga začele trditi, da ni bilo dobavljeno toliko blaga, kot ga je bilo naročeno, temveč le polovica. Tudi iz izpovedi in zaslišanja C. C. je bilo mogoče sklepati, da je bilo celo blaga dobavljeno. Vsaj dvajsetkrat je bila v stiku s toženo stranko. Ta ji je zagotavljala, da bo plačala blago in da ureja kredit za poplačilo obveznosti. O premajhni količini dobavljenega blaga ni bilo nikoli govora. Voznik tovornjaka, ki je pripeljalo blago, je bil D. D. On je izpovedal, da je bila dobavljena vsaj ena gosenica. Teža blaga naj bi bila okoli 4,5 tone, kar nakazuje na to, da sta bili predmet dobave 2 gosenici in ne ena. Po navedbah tožeče stranke naj bi bila teža blaga namreč 1.700 kg. D. D. je izpovedal, da ni bilo nobenih ugovorov, da bi kaj manjkalo.

5. Za toženo stranko je blago prevzel E. E. Izpovedal je, da je bila predmet dobave le ena gosenica za bager. Ta naj bi tehtala približno 800 kg do 1 tone. Sodišče pa tej izpovedi ni verjelo. Delovala je preveč naučeno in neprepričljivo. Poleg tega, in za sklepanje prvostopenjskega sodišča bistveno je bilo, da je D. D. izpovedal, da E. E. ni bila oseba, ki je prevzela blago. Osebo, ki je prevzela blago, bi najbrž prepoznal. Prvostopenjsko sodišče je še iz izpovedi o teži dobavljenega blaga in ostalih indicev sklepalo, da sta bili dobavljena po 2 kosa verig in segmentov.

6. Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča je vložila pritožbo tožena stranka. Vložila jo je v 2 delih. V prvem pisanju (z dne 2. 12. 2015) jo je vložila le zoper odločitev o stroških postopka. V drugem, pravočasnem pisanju (z dne 5. 2. 2016) pa jo je vložila zoper celotno sodbo. Drugo vlogo je obrazložila. Grajala je predvsem, da prvostopenjsko sodišče ni zaslišalo nje same, to je tožene stranke. Če bi bila tožena stranka zaslišana, bi lahko potrdila, da je prejela le eno gosenico in en set segmentov grupe. Potrdila bi, da je prejeto blago tehtalo manj, kot je navedla tožeča stranka. Tožeča stranka naj bi sama trdila, da je bila teža dobavljenega blaga okoli 4,5 tone. Tožeča stranka naj bi trdila, da je bila teža izročenega blaga le 1.700 kg. Jasno naj bi bilo, da je bila izročena le ena gosenica in le en set segmentov. Tožena stranka bi, če bi bila zaslišana, lahko tudi potrdila, da je bil prav E. E. tisti, ki je prevzel blago.

7. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe. Povrnitve stroškov ni zahtevala.

8. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo, prvostopenjsko sodbo pa potrdilo na temelju 353. člena ZPP.

9. Zahtevek tožeče stranke za plačilo iz prodajne pogodbe v višini 5.364,00 EUR je utemeljen (1. odstavek 435. člena OZ). Tožeča stranka je dobavila 2 gosenici za buldožer K. in 2 kompleta segmentov za gosenice. Utemeljen je tudi obrestni zahtevek (1. odstavek 299. in 378. člen OZ).

10. Osrednji del pritožbe se nanaša na opustitev zaslišanja tožene stranke. Opustitev zaslišanja je odvetnik tožene stranke grajal na zadnjem naroku za glavno obravnavo, torej pravočasno. Prvostopenjsko sodišče je sicer opustitev zaslišanja tožene stranke utemeljilo z dovolj razjasnjenimi dejstvi v predhodnem postopku. Pritožba bi bila utemeljena, če bi bilo prvostopenjsko sodišče dolžno zaslišati toženo stranko. To pa ni bilo, ker je tožena stranka neupravičeno izostala iz zadnjega naroka in obeh pred njim; razlogov za preložitev naroka ni bilo (1. stavek 2. odstavka 115. člena ZPP).

11. Tožena stranka je bila v teku postopka vabljena na vse tri naroke za glavno obravnavo. Pred narokom, ki je bil 16. 2. 2015 je predložila zdravniško potrdilo 11. 2. 2015 (priloga B1). V njem so kot razlog za izostanek navedene zgolj zdravstvene težave. Kakšne naj bi bile, iz potrdila ni razvidno. Na sam naslednji razpisani narok, ki je bil 15. 4. 2015, je prinesla odvetnica tožene stranke zdravniško potrdilo o poškodbi tožene stranke (l. št. 106); kakšne, iz potrdila ni razvidno. Dan pred zadnjim razpisanim narokom (1. 12. 2015, narok je bil 2. 12. 2015) je tožena stranka ponovno poslala zdravniško opravičilo, ki kot razlog za izostanek navaja bolezen. Katera je bila ta bolezen, opravičilo ne navaja. Vsa tri opravičila so bila torej povsem splošna in nedoločna.

12. Če stranka na narok ne pride iz zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva in stranki onemogoča prihod na sodišča ali sodelovanje na naroku (1. stavek 2. odstavka 115. člena ZPP). Sodna praksa se je že oblikovala glede tega, kaj mora trditi izostala stranka, da lahko opraviči svoj izostanek z naroka. Ne zadošča, da zgolj predloži zdravniško opravičilo. V opravičilu morajo biti navedena dejstva, na podlagi katerih je zdravnik ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku (tako I Cpg 103/2013, r. št. 8). Podobno tudi v odločbi VSL II Cp 2875/2016 (r. št. 7): sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. Opisano mora biti zdravstveno stanje, ki mogoča preizkus, ali zdravstveno stanje stranki res ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča. 13. Dejstev, zaradi katerih naj bi tožena stranka iz zdravstvenih razlogov ne mogla pristopiti na narok, niso bila navedena na prav nobenem od treh opravičil, ki jih je predložila. Odločilno pa je, da niso bila navedena v zvezi z zadnjim narokom za glavno obravnavo in še zlasti ne v zadnjem opravičilu. Prvostopenjsko sodišče v takšnih okoliščinah ni bilo dolžno preložiti naroka. V vsakem primeru je ravnalo prav, ker tožene stranke ni zaslišalo. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

14. Neutemeljen je pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zaslišati toženo stranko, ker je brez pomisleka zaslišalo vse s strani tožeče stranke predlagane priče. Zadnji narok za glavno obravnavo je prvostopenjsko sodišče razpisalo izključno zaradi njenega zaslišanja (l. št. 105), poleg tega je toženo stranko vabilo na vse razpisane naroke. Zaslišalo pa je tudi pričo E. E., ki jo je predlagala tožena stranka (l. št. 97).

15. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo pričanje E. E. kot naučeno in neprepričljivo. Okoliščina, da je na dve vprašanji ni odgovoril, ne izključuje, da se ni drugih odgovorov priredil potrebam postopka.

16. Ocena pričanja E. E. temelji na neposrednem zaznavanju sodišča. Kaj več kot takšne ocene prvostopenjsko sodišče niti ne more podati. Takšna ocena zadošča, saj gre za oceno enega samega dokaza. Pritožba ni navedla kakršnegakoli razloga, zaradi katerega bi pritožbeno sodišče podvomilo v to dokazno oceno.

17. Prvostopenjsko sodišče ni presodilo, da je tožena stranka svoj dolg pripoznala. Elektronska korespondenca (priloga A5) je nastala približno 4 mesece po dobavi. V korespondenci opustitev dobave dela naročenega blaga ni bila niti omenjena. To je razumelo zgolj kot indic, kar je iz same obrazložitve tudi razvidno. Prvostopenjsko sodišče je namreč navedlo še vrsto okoliščin, iz katerih je sklepalo, da sta bili gosenici in oba kompleta segmentov dobavljena. Enako je razumelo kot indic tudi izpoved C. C., da ji tožena stranka nikoli ni omenjala, da bi del naročenega blaga ne bil izročen.

18. Tožeča stranka je na naroku dne 16. 2. 2015 trdila, da je 22. 10. 2012 dobavila dva kosa verig L. in dva kompleta segmentov. Oboje se naj bi nanašalo na vozne verige buldožerja K. in naj bi imelo skupno težo približno 1.700 kg (l. št. 92). Trdila je torej, da je dobavila vse, 2 verigi in 2 dva kompleta segmentov, in vse to skupaj, naj bi imelo težo približno 1.700 kg. D. D. je izpovedal dvoje: da je bila dobavljena vsaj ena gosenica in pa da naj bi znašala teža blaga okoli 4,5 tone. Glede na to, da je navedel zelo visoko številko glede teže blaga, njegova izpoved ne zanika trditev tožeče stranke, temveč jih potrjuje. Če je priča E. E. izpovedala drugače, da naj bi bila teža prevzetega blaga 1 tono, potem je to stvar ocene njenega pričanja, ali ji je mogoče verjeti, ali ne. Isto velja tudi za trditev te priče, da misli, da je pripeljal blago D. D. Prvostopenjsko sodišče E. E. ni verjelo. Ker ni opornih točk za dvom v dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, tudi pritožbeno sodišče nima razloga za spremembo odločilne ugotovitve, da je tožeča stranka vse naročeno blago dobavila.

19. Tožena stranka je vložila tudi pritožbo zoper odločitev o stroških postopka. Utemeljila je ni. Odločitev o stroških postopka je pritožbeno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti. Presodilo je, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

20. Pritožbeno sodišče je moralo odločiti še o stroških pritožbe (1. odstavek 165. člena ZPP). Ker pritožba ni bila uspešna, pritožnica ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP).