Jedro

Obrabljene pnevmatike na tožnikovem motornem kolesu niso bile vzrok za prometno nesrečo in njegovo škodo, ampak je do prometne nesreče prišlo zaradi tožnikove nepravilne reakcije med vožnjo, torej po tožnikovi krivdi, zaradi česar ni izgubil zavarovalnih pravic ter je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo iz naslova sklenjenega AO-plus zavarovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženki, da plača tožniku 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2013 do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je tudi naložilo, da povrne tožniku pravdne stroške v znesku 3.399,51 EUR v roku 30 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter da je dolžna plačati Okrožnemu sodišču v Mariboru pravdne stroške v znesku 390,48 EUR iz naslova brezplačne pravne pomoči tožniku.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek. Navaja, da tožnik ni dokazal, da k nastanku prometne nesreče ni pomembno prispevala obrabljenost pnevmatik na motornem kolesu. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da bi se verjetnost za zdrs sprednjega kolesa motornega kolesa ob ustreznih pnevmatikah bistveno zmanjšala in bi imel tožnik bistveno večje možnosti, da do padca ne pride. Tožnikove pnevmatike so bile zelo nevarne za vožnjo. Obrabljene pnevmatike so vplivale na nastanek nesreče v smislu zmanjšanega oprijema na vozišču. Tožnik ni uspel izpodbiti domneve, da je vsaj eden od vzrokov za prometno nesrečo tehnična neustreznost njegovega vozila oziroma tožnik ni uspel dokazati, da obrabljene pnevmatike niso prispevale k nastanku prometne nesreče. 3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V novem sojenju je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožnik uspel dokazati, da obrabljene pnevmatike na njegovem motornem kolesu niso bile vzrok za prometno nesrečo in tožnikovo škodo, ampak da je do prometne nesreče prišlo zaradi tožnikove nepravilne reakcije med vožnjo, torej po tožnikovi krivdi, zaradi česar ni izgubil zavarovalnih pravic ter je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo iz naslova sklenjenega AO-plus zavarovanja. Takšen zaključek je napravilo predvsem na podlagi ugotovitev sodnega izvedenca cestnoprometne stroke mag. S. H. Pritožbeno sodišče soglaša s takšno presojo sodišča prve stopnje.

6. Izvedenec je sicer pojasnil, da so obrabljene pnevmatike vplivale na nastanek prometne nesreče v smislu zmanjšanega oprijema na cestišču, vendar pa je iz njegovega celotnega izvida in mnenja razvidno, da te pnevmatike same po sebi niso neizogibno pripeljale do prometne nesreče oziroma niso odločilno prispevale k njenemu nastanku. Izvedenec je razložil, da je tožnik kot voznik napačno reagiral, ko je impulzivno (nenadno) zaviral, ob tem pa je zavil v levo zaradi izogibanja oviri, kar je porušilo tožnikovo ravnotežje. Pri takšni reakciji bi tožnik moral zavzeti pravilen naklon telesa in ne bi smel intenzivno uporabiti sprednje zavore, vendar pa v obravnavnem primeru tožnik ni tako ravnal. 7. Tožnik je neprimerno izvedel tako manever zaviranja, kot manever izogibanja, zelo kratka zavorna pot 0,70 metra pa kaže na toliko večji pomen tožnikove nepravilne reakcije kot vzroka za nastanek prometne nesreče. Izvedenec je tudi pojasnil, da ob destabilizaciji motornega kolesa (ki je očitno bila predvsem posledica napačnega manevra izogibanja) ravno prevelik zavorni učinek na sprednjo zavoro povzroči porušitev ravnotežja motornega kolesa, prav do tega pa je v obravnavnem primeru tudi prišlo. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je bistveni vzrok za nastanek prometne nesreče v tožnikovem neprimernem ravnanju, ne pa v obrabljenosti pnevmatik motornega kolesa. Zato je izkazana vzročna zveza med tožnikovo nepravilno vožnjo in v prometni nesreči nastalo škodo.

8. Pritožba obrazloženo ne napada odločitve o višini tožbenega zahtevka, v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba pravilna tudi v tem pogledu.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Toženka ni uspela s pritožbo, tožnik pa z odgovorom na pritožbo ni prispeval k rešitvi zadeve, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).