17. 9. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Karla Kozica, Prosenjakovci, na seji 17. septembra 2009

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 39. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04 – ur. p. b. in 102/07) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3., 14., 31., 32., 33., 34. člena, prvega odstavka 39. člena, 40. in 42. člena Obrtnega zakona se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik navaja, da vlaga zahtevo za oceno ustavnosti in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zlasti 3., 14., 31., 32., 33., 34., 40. in 42. člena Obrtnega zakona (v nadaljevanju ObrZ). Trdi, da ima Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vse funkcionalne atribute državne institucije in ne interesne organizacije fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, ter da je združevanje navedenih oseb zgolj privesek. Meni, da to dvoje ne more biti organizirano "pod eno streho" z enim vodstvom, ker prihaja do konfliktov interesov. Pobudnik zatrjuje, da dejstvo, da gre za državno institucijo, dokazujeta 3. in 42. člen ObrZ. Trdi, da kontrolo in navodila za poslovanje te zbornice določa Vlada, zato meni, da bi se dejavnosti zbornice morale financirati iz državnega proračuna. Meni, da nalog zbornice ne morejo financirati obrtniki s plačevanjem članarine. Zatrjuje, da s tem obrtniki financirajo kadre za potrebe države. Navaja, da je na podlagi Zakona o gospodarskih zbornicah (Uradni list RS, št. 60/06 – v nadaljevanju ZGZ) članstvo v gospodarski zbornici prostovoljno, medtem ko ObrZ določa obvezno članarino. S tem pa naj bi bila obrtnikom kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in pravica do svobodnega združevanja. Trdi, da iz 31. člena ObrZ izhaja zgolj to, da se obrtniki združujejo v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, ne določa pa, da je združevanje obvezno. Meni, da iz vsebine 31. člena ObrZ ne izhaja, da mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki v Republiki Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost na obrtni ali obrti podoben način, plačati to članarino. Zato meni, da Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije nima pravice terjati plačilo članarine od tistih oseb, ki se niso prostovoljno vključile v njene vrste. Po mnenju pobudnika je sporen četrti odstavek 39. člena ObrZ, ki določa višino članarine, saj naj bi člani, ki osebno opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti, plačali 10 EUR mesečne članarine, samostojni podjetniki in gospodarske družbe brez zaposlenih pa 20 EUR mesečno, čeprav v obeh primerih dela le ena oseba, medtem ko naj bi samostojni podjetniki s tremi zaposlenimi plačali 30 EUR članarine mesečno. Glede na to meni, da bi osebe iz prve skupine plačevale največ 5 EUR mesečno. Ustavno sodišče poziva, naj se resno loti presoje celotnega ObrZ, zlasti pa izpodbijanih členov, saj tako zmedenega zakona ni mogoče uporabiti v praksi, ker naj tega ne bi dovoljeval 153. člen Ustave. Zatrjuje neskladje izpodbijanih določb s členi 8, 14, 42, 57, 58, 74 in 153 Ustave. Svoj pravni interes utemeljuje s tem, da mu Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije določa obvezno članarino, čeprav ni pristopil kot njen prostovoljni član.

2.Z dopolnitvijo pobude pobudnik nasprotuje ravnanju Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki z dopisom člane te zbornice vabi, naj se "včlanijo v klub članov A plus". Zatrjuje, da je to ravnanje neustavno.

B. – I.

3.Pobudnik je svojo vlogo opredelil kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in kot zahtevo za oceno ustavnosti ObrZ. Glede na to, da pobudnik ne sodi v krog upravičenih vlagateljev zahteve, ki jih določa prvi odstavek 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS), je Ustavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo.

4.Iz odločbe Obrtno zbornice Slovenije [1] št. 0166-2007-06831 z dne 28. 12. 2007 o odmeri članarine za leto 2007 in Obvestila Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije o višini in načinu plačevanja članarine v letu 2008 (ki je naslovljen na pobudnika), ki ju je pobudnik priložil pobudi, izhaja, da je pobudnik kot samostojni podjetnik posameznik član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Ustavno sodišče je vpogledalo v obrtni register,[2] ki ga vodi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, iz katerega izhaja, da je pobudnik, ki je samostojni podjetnik posameznik, obvezni član navedene zbornice.

B. – II.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 25. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82).

6.Izpodbijani četrti odstavek 39. člena ObrZ ne učinkuje neposredno. Šesti odstavek 39. člena ObrZ namreč določa, da Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije obvesti člana o višini in načinu plačila članarine. Zoper višino in način plačila članarine ima član zbornice pravico do pritožbe na organ, ki je s statutom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije določen kot pritožbeni organ (sedmi odstavek 39. člena ObrZ). Zoper to odločitev ima pobudnik sodno varstvo in nadaljnja pravna sredstva. Glede na to, da pobudnik ni izkazal, da je pravna sredstva izčrpal, ni podan pravni interes za presojo izpodbijane določbe, zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

B. – III.

7.Glede na to, da je pobudnik obvezni član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ima pravni interes za izpodbijanje 31. člena ObrZ, saj učinkuje navedena določba neposredno.

8.Pobudnikov očitek, da naj 31. člen ObrZ [3] ne bi določal obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je očitno neutemeljen. Da so osebe iz omenjene določbe obvezni člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, izhaja tako iz jezikovne in logične razlage, saj 31. člen ObrZ določa fizične in pravne osebe, ki so člani te zbornice, medtem ko 32. člen ObrZ določa tiste subjekte, ki se lahko včlanijo v to zbornico. Po nasprotnem razlogovanju (a contrario) se je tista skupina oseb, ki jim zakon izrecno ne daje izbire, v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije dolžna včlaniti. Takšna razlaga 31. člena ObrZ je enotno sprejeta tudi v sodni praksi.[4] Tudi Ustavno sodišče je izpodbijani 31. člen ObrZ v odločbi št. U-I-90/99 z dne 6. 3. 2003 (Uradni list RS, št. 31/03 in OdlUS XII, 13) presojalo kot določbo, ki določa obvezno članstvo.

9.Ustavno sodišče je že večkrat presojalo, ali zakonsko predpisano obvezno članstvo v določeni obliki združevanja pomeni poseganje v svobodo združevanja iz drugega odstavka 42. člena Ustave (odločba št. U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003, Uradni list RS, št. 33/03 in OdlUS XII, 19, odločba št. U-I-290/96 z dne 11. 6. 1998, Uradni list RS, št. 49/98 in OdlUS VII,124, odločba št. U-I-305/94 z dne 3. 4. 1997, Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 44, odločba št. U-I-137/93 z dne 2. 6. 1994, Uradni list RS, št. 42/94 in OdlUS III, 62 ter sklep št. U-I-48/92 z dne 11. 2. 1993, Uradni list RS, št. 12/93 in OdlUS II,15). Sprejelo je stališče, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih oseb, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Presojalo je tudi že izpodbijano določbo in sicer v omenjeni odločbi št. U-I-90/99 in na podlagi navedenih stališč odločilo, da obvezno članstvo v Obrtni zbornici (sedaj Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije) ne posega v pravico oseb, da se svobodno združujejo, in da ni v neskladju z Ustavo. Prav tako je v navedeni odločbi sprejelo stališče, da obveznost plačevanja članarine sama po sebi ni v neskladju z Ustavo. Pobudnik v utemeljitev zatrjevanega neskladja z Ustavo ne navaja razlogov, ki jih Ustavno sodišče še ne bi presojalo, zato je pobuda za oceno ustavnosti 31. člena ObrZ v tem delu očitno neutemeljena.

10.Pobudnik očita 31. členu ObrZ tudi neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker je članstvo v gospodarskih zbornicah po ZGZ prostovoljno, medtem ko je članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije obvezno. Iz Ustave ne izhaja, kakšne morajo biti zbornice niti kakšno mora biti članstvo v zbornicah. Ker načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ni mogoče pojmovati kot enostavne splošne enakosti vseh, zakonodajalec različne položaje lahko ureja različno. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je ustanovljena z zakonom (31. člen ObrZ) kot oseba javnega prava (33. člen ObrZ), ima javna pooblastila (34. člen Ustave) in je javnopravno združenje, ki je ustanovljeno predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu.[5] Gospodarske zbornice po ZGZ pa so prostovoljna združenja, ki nastajajo po volji svojih ustanoviteljev in v katere včlanjevanje je ob upoštevanju zakonskih in statutarnih pogojev popolnoma svobodno, ZGZ pa gospodarske zbornice izrecno opredeljuje kot pravne osebe zasebnega prava (prvi odstavek 3. člena).[6] Navedeno kaže, da gre za različne položaje, ki so lahko različno pravno urejeni. Glede na to je pobudnikov očitek o neskladju izpodbijanega 31. člena ObrZ z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave) očitno neutemeljen.

11.Pobudnik zatrjuje, da bi se morala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije financirati iz državnega proračuna, s tem pa pobudnik po vsebini izpodbija prvi odstavek 39. člen ObrZ, ki določa vire financiranja te zbornice, zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbija tudi to določbo. V 33. členu ObrZ je določeno, da je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije oseba javnega prava in samostojna, strokovno poslovna organizacija, ki deluje na območju Republike Slovenije. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije opravlja naloge iz drugega odstavka 34. člena ObrZ kot javno pooblastilo. Prvi odstavek 39. člena ObrZ določa, da Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zagotavlja (pridobiva) sredstva za opravljanje svojih nalog iz obveznega članskega prispevka (članarine), posebnih namenskih sredstev, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi, nadomestil za zaračunavanje storitev pri izvajanju javnih pooblastil, plačil za opravljene storitve in iz drugih virov.

12.Po 15. členu Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – ur. p. b. – ZDU-1) se lahko funkcije državne uprave na osebe javnega prava prenesejo z javnim pooblastilom takrat, kadar je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov. Pobudnik izhaja iz predpostavke, da bi se morala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije financirati iz državnega proračuna že zato, ker izvaja naloge javnega pooblastila. Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-153/03 z dne 17. 11. 2005 [7] sprejelo stališče, da je zmotna predpostavka, da ima imetnik javnega pooblastila pravico do sredstev iz proračuna že na podlagi okoliščine, da izvaja naloge javnega pooblastila, in da je prav okoliščina, da je mogoče opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financirati z upravnimi taksami oziroma s plačili uporabnikov, eden izmed pogojev, da se lahko javno pooblastilo podeli. Glede na to, da imetnik javnega pooblastila nima pravice do sredstev iz proračuna zgolj na podlagi okoliščine, da izvaja naloge javnega pooblastila, tudi ne obstaja dolžnost države, da imetniku javnega pooblastila, ki izvaja naloge javnega pooblastila, zagotovi sredstva iz državnega proračuna zgolj na podlagi te okoliščine. Glede na to je tudi očitek pobudnika, da bi se Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije morala financirati iz državnega proračuna, očitno neutemeljen. Ker je pobuda v tem delu očitno neutemeljena, se Ustavno sodišče ni opredelilo do vprašanja, ali izpodbijani prvi odstavek 39. člena ObrZ, ki določa vire financiranja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, učinkuje neposredno in s tem neposredno posega v pravice, pravni interes oziroma v pravni položaj pobudnika kot člana Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

13.Pobudnik sicer izpodbija tudi 3., 14., 32., 33., 34., 40. in 42. člen ObrZ, vendar v utemeljitev zatrjevanega neskladja z Ustavo ne navaja razlogov, zato teh očitkov Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Pri tem se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali vse navedene določbe učinkujejo neposredno in ali ima pobudnik sploh pravni interes za izpodbijanje določbe, ki omogoča prostovoljno članstvo v zbornici (32. člen ObrZ). Pobudnikove navedbe o neskladnosti izpodbijanih določb ObrZ s členi 8, 57, 58, 74 in 153 Ustave Ustavno sodišče prav tako ni moglo preizkusiti, ker teh očitkov pobudnik ni utemeljil. Kolikor je očitek pobudnika, da tako zmedenega zakona ni mogoče uporabiti, razumeti kot očitek o neskladju izpodbijanih določb z načelom jasnosti in določnosti pravnih norm iz 2. člena Ustave, pa je ta očitek pavšalen, zato ga ni bilo mogoče preizkusiti.

14.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno (2. točka izreka).

B. – IV.

15.Pobudnik v dopolnitvi pobude nasprotuje tudi ravnanju Obrtno-podjetniške zbornice, ki z dopisi svoje člane vabi med člane "A plus". Ustavno sodišče navedbe pobudnika v navedeni vlogi ni moglo šteti za ustavno pritožbo. Četudi bi štelo, da pobudnik vlaga ustavno pritožbo in bi ga pozvalo na dopolnitev ustavne pritožbe, takšno postopanje ne bi bilo smiselno, saj ustavna pritožba zoper ravnanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ne bi bila dopustna. Kajti ustavna pritožba zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine se po prvem odstavku 50. člena ZUstS lahko vloži le zoper posamični akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim je bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

C.

16.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

zanj dr. Ciril Ribičič Podpredsednik

[1]Obrtna zbornica Slovenije se je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 102/07 – ObrZ-D) preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.

[2]Obrtni register je dosegljiv na spletnih straneh Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije http://www.ozs.si/register.asp?!Dpm=14.

[3]Člen 31 ObrZ se glasi: "Pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja, se združujejo v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in po sedežu obrata oziroma firme v območne obrtno-podjetniške zbornice."

[4]Glej sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 90/2001 z dne 11. 10. 2001, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1113/2000 z dne 14. 2. 2002, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1283/2001 z dne 13. 3. 2002, sodba Višjega sodišča v Ljubljani št I Cpg 571/2003 z dne 12. 1. 2005 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 618/2002 z dne 8. 5. 2003.

[5]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-90/99.

[6]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-155/07 z dne 9. 4. 2009 (Uradni list RS, št. 32/09).

[7]Objavljeno na spletni strani Ustavnega sodišča www.us-rs.si.