Jedro

Predlagatelj glede predlaganega pravnega vprašanja ni izkazal, da bi njegova revizijska obravnava presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava prek sodne prakse. V predlogu namreč ni navedel nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja, temveč le, da gre za "odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni." To pa predstavlja le prepis zakonskih določb iz 367. a člena ZPP, ne pa konkretnih okoliščin, zakaj bi bilo predlagano pravno vprašanje pomembno. Pomembnost tudi iz besedila vprašanja ne izhaja.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru (v nadaljevanju Upravno sodišče), je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 593/2025 z dne 31. 3. 2025, s katerim je ta zavrgel njegovo prošnjo za dodelitev BPP.

2.Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožnik vložil dve prošnji za dodelitev BPP za pomoč v pritožbenem postopku zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru P 180/2024 z dne 23. 1. 2025.

3.Upravno sodišče je razlogovalo, da je ključno, (1) da je v obeh prošnjah za dodelitev BPP kot prosilec nastopal tožnik, (2) da je v obeh zadevah prošnjo za dodelitev BPP vložil za pomoč v pritožbenem postopku zoper isto sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru in (3) da sklep, s katerim je bilo odločeno o prvi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, na dan izdaje v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa še ni bil pravnomočen. Tako je presodilo, da je pravilna odločitev organa za BPP o zavrženju tožnikove druge vloge na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

4.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti vprašanje:

"<em>Ali je zakonski pogoj za zavrženje vloge iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ta, da mora biti upravni ali sodni postopek v isti zadevi že voden ali pa za uporabo določb 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP o zavrženju vloge zadošča že, da ima stranka možnost začeti upravni ali sodni postopek?</em>"

5.V predlogu predlagatelj med drugim opozarja, da je zakonski pogoj za zavrženje vloge iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ta, da mora biti upravni ali sodni postopek v isti zadevi že voden, ne pa da ima stranka možnost upravni ali sodni postopek začeti. Prepričan je, da sta toženka in Upravno sodišče prezrla dejstvo, da upravni postopek in upravni spor nista enotni postopek, temveč dva ločena postopka, ki ju mora stranka začeti voditi ločeno, in sicer upravni postopek z vložitvijo vloge, upravni spor pa z vložitvijo tožbe.

6.Predlagatelj dodaja, da gre za odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni.

7.Predlog ni popoln.

8.V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367.b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

9.Iz navedenega izhaja merilo za dopustitev revizije, to je pomembnost odgovora na postavljeno pravno vprašanje, ki presega le pomen, ki ga ima za vlagatelja predloga, saj zasleduje cilje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava prek sodne prakse. Zgolj interes posameznika, ki ga prizadevajo posledice izdane sodne odločbe, za tako dodatno sodno varstvo ne zadostuje. Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno pravno vprašanje, temveč tudi okoliščine, ki kažejo na njegovo širšo (objektivno) pomembnost. Obravnavani predlog temu ne zadosti.

10.Predlagatelj glede predlaganega pravnega vprašanja ni izkazal, da bi njegova revizijska obravnava presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava prek sodne prakse. V predlogu namreč ni navedel nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost tega vprašanja, temveč le, da gre za "odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni." To pa predstavlja le prepis zakonskih določb iz 367.a člena ZPP, ne pa konkretnih okoliščin, zakaj bi bilo predlagano pravno vprašanje pomembno. Pomembnost tudi iz besedila vprašanja ne izhaja.

11.Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

12.Vrhovno sodišče je odločalo v sestavi, navedeni v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.