Jedro

Sodišče pri dopolnitvi dokaznega postopka sicer ni (vselej) zavezano storilcu omogočiti zagovor, mora pa mu zagotoviti zadostne možnosti za obrambo.

Zgolj dvom storilca v pravičnost odločitve, ne da bi bilo predhodno ugotovljeno ali obstajajo razlogi za izločitev, ni podlaga za uveljavljanje kršitve iz 1. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Črnomelj (prekrškovni organ) je dne 15. 12. 2011 D. S. izdala plačilni nalog, št. 0000100030491, zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) ter mu izrekla globo v višini 250,38 EUR. Policijska postaja Črnomelj je z odločbo z dne 2. 2. 2012 plačilni nalog odpravila in storilcu izrekla globo v znesku 250,38 EUR. Okrajno sodišče v Idriji je storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo o prekršku PP Črnomelj, št. 555006476850-0 z dne 2. 2. 2012. 2. Zoper navedeno sodbo vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da Vrhovno sodišče izpodbijano razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču. Navaja, da je bila storilcu kršena pravica do kontradiktornosti, ker storilca sodišče ni obvestilu o izvajanju dokazov, ki jih je izvajalo. Storilcu mora biti po mnenju vrhovne državne tožilke zagotovljena zadostna možnost, da zavzame stališče glede pravnih in dejanskih vidikov zadeve, kar pa storilcu v konkretni zadevi ni bilo dano. Prav tako navaja, da je podana kršitev 1. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj storilec ni imel možnosti podati predloga za izločitev sodnice.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) poslalo storilcu, ki se o zadevi ni izjavil. B.

4. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je bila storilcu kršena pravica do kontradiktornosti, ker storilca sodišče ni obvestilo o izvajanju dokazov, ki jih je izvajalo. S tem je bila storilcu tudi kršena pravica do obrambe, saj storilcu ni bila zagotovljena zadostna možnost, da zavzame stališče glede pravnih in dejanskih vidikov zadeve. Prav tako navaja, da je podana kršitev 1. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj storilec ni imel možnosti podati predloga za izločitev sodnice.

5. Okrajno sodišče v Črnomlju je dne 13. 6. 2012 zaslišalo policista B. V., o zaslišanju priče pa storilca prekrška ni obvestilo, pri tem pa oprlo sodbo v pretežnem delu na izpovedbo zaslišane priče. Storilec se torej zaslišanja obremenilne priče ni udeležil, ker na njegovo zaslišanje ni bil povabljen.

6. Sodišče pri postopanju na podlagi drugega odstavka 65. člena ZP-1, to je pri dopolnitvi dokaznega postopka, sicer ni (vselej) zavezano storilcu omogočiti zagovor, temveč predvsem zadostne možnosti za obrambo, kar je glede na okoliščine konkretnega primera mogoče zagotoviti z obveščanjem in omogočanjem navzočnosti pri procesnih dejanjih, če storilec to zahteva.

7. Glede na navedeno je pri presoji utemeljenosti zahteve v konkretni zadevi poleg okoliščine, da je sodišče dokazni postopek dopolnilo z zaslišanjem priče B. V., treba upoštevati, da storilec in njegov zagovornik zaslišanja te priče nista predlagala, da o zaslišanju nista bila obveščena, da je bilo v zahtevi za sodno varstvo predlagano soočenje storilca in oškodovanca, ter da je sodišče oprlo pretežen del sodbe na izpovedbo zaslišane priče. Glede na navedeno je ugotoviti, da storilcu niso bile dane zadostne možnosti za obrambo (29. člen Ustave v zvezi z drugim odstavkom 155. člena in tretjim odstavkom 59. člena ZP-1).

8. Nepravilno pa je stališče vrhovne državne tožilke, da je podana tudi kršitev 1. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Kršitev 1. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je podana, če je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena (84. člen ZP-1) ali je bila s pravnomočno odločbo izločena (87. člen ZP-1). Iz podatkov spisa takšna kršitev ne izhaja, zgolj dvom storilca v pravičnost odločitve, ne da bi bilo predhodno ugotovljeno ali obstajajo razlogi za izločitev, pa ni podlaga za uveljavljanje navedene kršitve.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in ob ugotovitvi, da storilcu v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo niso bile dane zadostne možnosti za obrambo (29. člen Ustave v zvezi z drugim odstavkom 155. člena in tretjim odstavkom 59. člena ZP-1), na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Črnomlju v novo odločanje.