Jedro

Z dražbo za majhen ostanek dolga je prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika, saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega. Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe. Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se v delu zoper točko I., III. in V. izreka sklepa zavrne in sklep v tem delu potrdi, v ostalem delu pa se pritožbi zoper točko IV. izreka sklepa ugodi in se sklep v tem delu in prodaja na spletni dražbi dne 18. 4. 2024, v kolikor se nanaša na parcelno št. *1 k. o., X (ID 001), razveljavi.

II. Dolžnik sam krije stroške vložene pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pritožba dolžnika zoper sklep o domiku opr. št. I 182/2023 s pristopom z dne 24. 4. 2024 zavrže (I. točka izreka sklepa), da se umik predloga za izvršbo z dne 10. 5. 2024 vzame na znanje in se izvršilni postopek ustavi glede premičnin, ki so naštete v izpodbijanem sklepu in da se pri navedenih nepremičninah izbrišeta zaznambi sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 25. 5. 2023 opr. št. I 182/2023 in z dne 26. 3. 2024 opr. št. I 118/2024 (II. točka izreka sklepa). Pod točko III. izreka sklepa je sodišče prve stopnje ugovor po izteku roka z dne 14. 5. 2024 zavrglo, pod IV. točko izreka sklepa pa je parcelo številka *1 k. o. X, last dolžnika do celote, na podlagi sklepa o domiku izročilo kupcu A. A. in pri zemljiški knjigi odredilo, da se pri tej nepremičnini izbriše posamezne zastavne pravice in vpiše vknjižbo lastninske pravice v korist osebe A. A. Pod V. točko izreka sklepa je predlog dolžnika za povračilo stroškov priglašenih z vlogami pod red. št. 44 in 45, za predlog za ustavitev izvršbe, ugovor po izteku roka in pritožbo zoper sklep o domiku zavrnilo.

2. Dolžnik vlaga pritožbo in sicer v uvodu navaja, da vlaga pritožbo zoper točko III. do V. izreka sklepa, iz same obrazložitve pa izhaja, da vlaga tudi pritožbo zoper točko I. izreka sklepa. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter predlaga, da sklep spremeni in izvršbo ustavi v celoti in izbriše zaznambo sklepa pri vseh nepremičninah vključno s parcelo *1 k. o. X, razveljavi izročitev nepremičnine kupcu in odredbo o vpisu lastnine na kupca ter naloži stroške upniku. Bistveno v postopku je, da je upnik v celoti umaknil izvršbo zoper dolžnika, kljub temu pa sodišče prve stopnje ni ustavilo izvršbe na parcelo *1 k.o. X in je na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku izročilo nepremičnino kupcu A. A. Odločitev posega v ustavne pravice dolžnika in njegove družine do doma, osebne in socialne varnosti in do lastninske pravice na hiši. Sodišče pri svoji odločitvi ni obravnavalo materialnopravni in ustavnopravni vidik. Opozarja, da je dolžnik plačeval iz osebnega računa ter je do dne 29. 4. 2024 v vodilni izvršbi plačal 15.625,04 EUR ter so bile tako plačane obveznosti dolžnika v višini več kot 95 % glavnice iz temeljne prisilne izvršbe. Obstajal je dolg cca 600,00 EUR s pripadki, sodišče pa je prodajalo nepremičnine v vrednosti 41.014,00 EUR in ob vedenju upnice, da teče izvršba na transakcijskem računu. Država upnica je vedela za navedeno izvršbo na nepremičnine in da se terjatev poplačuje, kljub temu pa ni reagirala, ni zahtevala preklic dražbe in to nepremičnin, ki so se prodajale pod ceno. Ne drži stališče sodišča prve stopnje, da posledično dolžnik ni imel pravni interes za vložitev ugovora po roku. Opozarja, da je v pristopni zadevi I 118/2024 sklep o izvršbi bil izdan šele dne 27. 3. 2024 in v času dražbe ni bil pravnomočen. Tako pristopna izvršba niti ni bila del terjatev vključenih v postopek izvršbe v času dražbe in učinkov dražbe. Dolžnik vlog upnice z dne 10. 5. 2024 in 14. 5. 2024 nikoli ni prejel. Država nikoli ni obvestila sodišča, da dolžnik odplačuje obveznosti, da zmanjšuje dolg z nadaljevanjem izvršbe. Z dražbo, katere se dolžnik zaradi zahtevnosti postopka ni mogel udeležiti, je dolžnik s prodajo parcele *1 k. o. X, hiša na naslovu Cesta 2, izgubil dom. Ne strinja se z odločitvijo, da se pritožba dolžnika zoper sklep o domiku zavrže. Sodišče je namreč podalo pravni pouk dolžniku v sklepu o domiku, da vloži pritožbo in glede na navedeno je bil dolžnik prepričan, da je sodna praksa ponovno uvedlo pritožbo zoper sklep o domiku. V konkretnem primeru glede na vse zgoraj navedeno pritožnik vztraja pri pritožbi in predlaga, da sodišče sproži postopek za oceno ustavnosti določbe zakona. Sklicuje se na 22., 23. in 25. člen Ustave Republike Slovenije. Sklep o domiku bi bilo potrebno razveljaviti. Z ustavitvijo izvršbe ne bodo prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Kupec bo dobil celotni denar vrnjen, brez doma pa ostane celotna dolžnikova družina, kljub plačilu dolga in ob dejstvu, da je bila domačija prodana za kupnino pod ceno za bagatelni denar. Sodišče ni obravnavalo višine plačila dolga pred javno dražbo. Upnica Republika Slovenija je vodila celotno izvršbo za izterjavo dolga 16.227,43 EUR z obrestmi, kar je dobila plačano iz računa v višini 15.625,04 EUR. Terjatev za drugo izvršbo pravnomočno 24. 4. 2024 je dobila upnica plačano dne 10. 5. 2024 oziroma 13. 5. 2024. Sklep o domiku ni bil pravnomočen, ker je sodišče v pravnem pouku poučilo dolžnika, da ima možnost pritožbe. Upnica bi morala kot država varovati dolžnika in sporočiti sodišču, da dolžnik plačuje dolgove. Kupnina je popolnoma nesorazmerna glede na vrednost, ki jo dolžnik izgublja. Izgublja svoj dom in izgublja dom celotna družina (dva starša, štirje otroci). Prilaga še mnenje CSD z dne 27. 5. 2024, ki opozarja na številčnost družine in finančne posledice za družino v primeru prodaje. Sodišče je nepravilno opravilo dražbo, materialnopravno nepravilno je stališče sodišča, da se varuje kupčev pravni položaj. Pričakovana obligacijska pravica kupca je bistveno manj kot ustavno varovane pravice dolžnika in njegove družine do doma, socialne in osebne varnosti, do lastnine. Prodaja vsega premoženja vrednega preko 41.000,00 EUR vključno z domom je popolnoma nesorazmerna glede na ostanek dolga. Kupčev pravni položaj ni odvisen od nobene naknadne okoliščine, temveč je odvisen od pravilno in ustavnopravno primernega vodenja postopka izvršbe, to je pravilnosti dražbe. Sodišče bi moralo pri odločitvi izvršiti vsebinsko presojo stališča ustavnega načela sorazmernosti. Prizadeta je bila pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave. V postopku izvršbe imano tri interese. Primarno konkurirata interes upnika da prejme plačilo in dolžnika, da obveznost čimprej in za čim manj obresti in stroškov poravna. Na drugi strani pa konkurirata še pričakovana pravica kupca, da bo po plačilu kupnine s sklepom prejel in postal lastnik nepremičnine in na drugi strani lastninska pravica dolžnika in stanovanjsko varstvo in pravica do doma vseh družinskih članov. Tehtanje pravic brez dvoma pokaže, da bi pomenila izguba lastninske pravice dolžnika na nepremičnini nedvomno večji poseg v njegov ustavno pravni zavarovan položaj, kot za kupca izpolnitev pričakovanja, da bo šele postal lastnik nepremičnine. Priglaša pritožbene stroške.

Kupec je odgovoril na pritožbo ter predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da upnica ni pravočasno umaknila izvršbo v celoti. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri opravljanju dražbe, v predmetnem postopku pa je sodišče ravnalo zakonito. Sklicuje se na ustavno odločbo Up 77/2004. Zadnja plačila so bila izvedena prepozno šele po izvedeni javni dražbi. Dolžnik bi moral obvestiti in opozoriti upnico na višino poravnanega dolga. Le ta pa bi še pred opravljano dražbo morala obvestiti sodišče in predlagati ustavitev izvršb ali vsaj utesnitev. Sklicevanje na ustavne pravice dolžnika in njegove družine je neutemeljeno. Takšno ugotovitev bi lahko izdalo le ustavno sodišče z ustreznim sklepom. Dolžnik je bil seznanjen s samim potekom postopka, pa je bil neaktiven. Seznanjen je bil tudi z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine. Sklep VSL I Ip 115/2018 ne obravnava enake dejanske situacije, saj je bila terjatev v celoti poplačana pred opravo javne dražbe. Stroškov ne priglaša.

Upnica na pritožbo ni odgovorila.

V zvezi s predlogom dolžnika, da naj višje sodišče izvršbo ustavi v celoti in izbriše zaznambo sklepa pri vseh nepremičninah vključno s parcelo *2 k. o. X, višje sodišče dolžniku pojasnjuje, da je za odločanje o teh predlogih pristojno sodišče prve stopnje. Višje sodišče odloča le o pritožbi v skladu s 365. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožba delno ni utemeljena, delno pa je utemeljena.

K pritožbi zoper točko I., III. in V. izreka sklepa

Pritožba v tem delu ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo pritožbo dolžnika zoper sklep o domiku opr. št. I 182/2023 s pristopom z dne 24. 4. 2024. Ker šesti odstavek 189. člena ZIZ določa, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, stranka z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot jih ji daje zakon. Napačen pravni pouk tudi ni v škodo stranke, saj lahko vse nepravilnosti v zvezi s prodajo zatrjuje v okviru pritožbe zoper sklep o izročitvi. Pritožba v tem delu je torej neutemeljena.

Pritožnik vlaga pritožbo zoper III. točko izreka sklepa, da se ugovor po izteku roka za dne 14. 5. 2024 zavrže. Tudi v tem delu je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da dolžnik nima več pravnega interesa za odločanje o ugovoru po izteku roka iz razloga, ker je upnica predlog za izvršbo v celoti umaknila in je izvršilni postopek že v fazi prodaje nepremičnin, ki so predmet izvršbe in že v fazi preizkusa pravilnosti odločitve sklepa o izročitvi. Namreč, ko je enkrat v teku dražbeni postopek, kot v tem konkretnem primeru, in pride do prodaje nepremičnin, ima dolžnik možnost uveljavljati obstoj prenehanja svojega dolga zaradi naknadnega poplačila po koncu dražbe le v smislu drugega odstavka 201. člena ZIZ in sicer najkasneje na razdelitvenem naroku.

Pritožnik izpodbija v pritožbi tudi odločitev o stroških postopka pod točko V. izreka sklepa. Glede na to, da je sodišče prve stopnje pritožbo zoper sklep o domiku zavrglo, prav tako pa je zavrglo ugovor po izteku roka, je posledično tudi pravilna odločitev pod točko V. izreka sklepa, saj pritožnik z navedenimi pravnimi sredstvi ni uspel ter torej ne gre za stroške, ki bi jih upnica dolžniku neutemeljeno povzročila (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo v delu zoper točko I., III. in V. izreka sklepa zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi zoper IV. točko izreka sklepa

V tem delu pa je pritožba utemeljena.

Višje sodišče zaključuje, da je pri opravljeni javni dražbi dne 18. 4. 2024 prišlo do nezakonitosti javne dražbe glede na dejanske okoliščine v tem primeru.

Iz razlogov izpodbijanega dela sklepa in spisa sodišča prve stopnje v vodilni in pristopni zadevi izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva in dejanja strank in sodišča:

- da je sodišče prve stopnje na predlog upnice zaradi izterjave davčnega dolga zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi z dne 25. 5. 2023 zaradi izterjave 16.217,43 EUR s pripadki in dovolilo za poplačilo terjatve izvršbo na 19 nepremičnin;

- da iz cenilnega poročila z dne 27. 12. 2021, ki ga je izdelal cenilec B. B., izhaja med drugim (kot tudi iz podatkov in mapne kopije Geodetske uprave, na katere se sklicuje cenilec v svojem cenilnem poročilu, podatki pa so javno dostopni na portalu Geodetske uprave), da se zemljiška parcela številka *1 k. o. X nahaja na domačiji z naslovom Cesta 2 in da se po mapni kopiji na zemljišču parcela številka *1 k. o. X nahaja del stanovanjske hiše;

- da je stalno prebivališče dolžnika na naslovu domačije Cesta 2;

- da je po sklepu o ugotovitvi vrednosti nepremičnin z dne 6. 2. 2024 ugotovljena, glede na seštevek vrednosti posamezne nepremičnine, skupna vrednosti 41.014,00 EUR;

- da je dne 11. 3. 2024 sodišče izdalo odredbo o prodaji v zadevi I 182/2023;

- da je dne 26. 3. 2024 prvo sodišče v zadevi opr. št I 118/2024 (pristopna zadeva) izdalo sklep o izvršbi s pristopom k zadevi I 18272023, ki postane pravnomočen 23. 4. 2024, torej po opravljeni javni dražbi v vodilnem spisu;

- da je na spletni javni dražbi dne 18. 4. 2024 le v vodilni zadevi bila opravljena uspešna prodaja za parc. št. 3 k. o. X v višini 8.400,00 EUR, parc. št. 4 k. o. X v znesku 1.800,00 EUR, parc. št. 5 k. o. X za znesek 650,00 EUR, parc. št. 6 k. o. X za znesek 1.800,00 EUR, parc. št. * 1 k. o. X za znesek 1.100,00 EUR, parc. št. 7 k. o. X za znesek 370,00 EUR, skupaj torej za 14.120,00 EUR;

- da je upnica umaknila predlog za izvršbo v vodilni zadevi z vlogo z dne 10. 5. 2024, v kateri ni specificirala posameznih plačil po datumu in višini, ki jih je za poravnavo terjatve iz vodilnega spisa pod opr. št. I 182/2023 (pod katero opravilno številko je sodišče tudi izdalo odredbo za prodajo nepremičnin), prejela;

- da so po pozivu sodišča vsi kupci nepremičnin, razen kupca za nepremičnino *1 k. o. X, odstopili od nakupa;

- da iz seznama posameznih plačil, ki jih je dolžnik opravil na podlagi denarne izvršbe, ki je tekla v davčni izvršbi, navedenih v ugovoru po roku in sedaj v pritožbi (ki jih upnica niti glede datumov niti glede višine ni zanikala ne med postopkom niti v pritožbenem postopku), izhaja da je dolžnik od 9. 5. 2023 do dne 18. 4. 2024 plačal že 14.144,76 EUR od skupnega dolga po sklepu o izvršbi v vodilni izvršbi, ki je na dan 18. 4. 2024 znašal 18.205,512 EUR (glej priloženi obračun dolga), to je 78 % dolga (manjkalo je torej še 4.060,75 EUR za poplačilo dolga).

Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega, s poudarkom, (1) da se je lahko dražba vršila samo za izterjavo terjatev v vodilnem postopku, ne pa v pristopni zadevi, saj sklep o izvršbi v pristopni zadevi ob opravi dražbe dne 18. 4. 2024 še ni bil pravnomočen, (2.) da se je prodajalo tudi nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine, (3.) da je istočasno v davčni izvršbi tekla izvršba na denarna sredstva in da je bila terjatev upnice - države do same izvršbe poplačana v višini 78 % in da je v vodilni zadevi vrednost neporavnanega dolga prestavljal le še znesek 4060,75 EUR, (4.) da je bila vrednost prodaje nepremičnin, ki so se prodajale na draži kar 41.014,00 EUR (kar je celo v nesorazmerju z višino dolga v času prodaje po sklepu o izvršbi brez upoštevanja posameznih plačil dolžnika) in da je bila skupna vrednost uspešnih ponudb na javni dražbi dne 18. 4. 2024 14.200,oo EUR, višje sodišče zaključuje, da je bila izvedena prodaja in posledično tudi prodaja parcele *1 k. o. X, nesorazmeren ukrep v zvezi z zasledovanim ciljem, to je poplačilom ostanka terjatve upnice. Z navedeno dražbo za majhen ostanek dolga je tako prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine v skladu z 71. členom ZIZ) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika (primerjaj zadevo Vaskrsić Evropskega sodišča za človekove pravice opr. št. 31371/12), saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Že iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi dolžnika zoper točko IV izreka sklepa sodišča prve stopnje ugoditi in odločiti kot je razvidno v izreku tega sklepa.

Ne glede na zgoraj navedeno pa je višje sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo še, na kar pravilno opozarja dolžnik v pritožbi, tudi presojo konkurenc dveh pravic in sicer obligacijske pravice kupca za vrednostno podcenjeno nepremičnino, saj iz cenilnega mnenja izhaja, da je bila ocenjena brez dela stavbe, ki stoji na tej nepremičnini in je dom dolžnika, in na drugi strani pravico do zasebne lastnine, do doma dolžnika in njegove družine, ki izhaja iz 3., 33. in 36. člena Ustave Republike Slovenije in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prim. odločbo Up-619/17 z dne 14. 2. 2019 US RS). Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega (primerjaj 15. člen ustave Republike Slovenije). Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe, kar višje sodišče pri tej odločitvi tudi upošteva.

Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe dne 18. 4. 2024, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Dejstvo je, da mora sodišče obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina, kot izhaja tudi iz obvestila Centra za socialno delo, ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.

Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani IV. točki izreka razveljavilo, posledično pa je tudi razveljavilo prodajo z dne 18. 4. 2024 za parcelo št. *1 k. o. X (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških vložene pritožbe

Ker je pritožnik v večini dela s pritožbo propadel, sam krije stroške vložene pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZIZ).

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 192, 193

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.