Jedro

Ker je med upnikom in dolžnikom sporno ali je dolžnik izpolnil vse obveznosti po izvršilnem naslovu, mora sodišče napotiti dolžnika naj v danem roku začne pravdo za nedopustnost izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi opr.štev. In 203/96 z dne 9.9.1999, s katerim je bila zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja, plačila pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi in plačila stroškov izvršilnega postopka dovoljena izvršba z nalogom dolžniku, da vzpostavi prejšnje stanje, ker bo sicer na stroške dolžnika upravičena to storiti upnica sama, ter z rubežem sredstev na žiro računu firme K. d.o.o., razveljavilo. Na podlagi fotografij in pisne izjave upnice z dne 22.6.1996 je štelo, da je dolžnik dokazal, da je terjatev upnice prenehala.

Proti sklepu se je pritožila upnica. Izpodbija ga zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Navaja, da priložene fotografije o opravljenih dolžnih dejanjih ne morejo biti odločilne, ker dolžnik biva v enakem stanovanju kot je upničino in v isti hiši, kjer je razpored prostorov identičen. Utemeljenost ugovorov dolžnika bi lahko sodišče ugotovilo le v primeru, če bi dejanko opravilo ogled na kraju samem kjer bi se lahko ugotovilo, da obveznosti ni izpolnil in da je predlog upnice v celoti utemeljen. Zato je tudi napačen zaključek, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe. Ker dolžnik svojih obveznosti ni izpolnil, upnica predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču v novo odločanje, nadaljnje izvršilne stroške in stroške pritožbe pa naloži v plačilo dolžniku.

Pritožba je utemeljena.

Sklep o izvršbi je sodišče prve stopnje izdalo 9.8.1996 in je bil 21.10.1996 vročen dolžniku. Po stališču sodne prakse se v zadevah, v katerih je bil do uveljavitve Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izdan sklep o izvršbi, za pravni sredstvi ugovor in pritožbo zoper njega in ob njunem reševanju uporabi Zakon o izvršilnem postopku (ZIP).

V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik zatrjeval, da je vse obveznosti po sklepu zaradi motenja posesti izpolnil, kar dokazuju s fotografijami in podpisano izjavo upnice. Upnica je odgovorila na ugovor in trdi, da ni resnično kar navaja dolžnik in da svojih obveznosti po sklepu še vedno ni izpolnil. Fotografij, na katere se sklicuje, ni videla, kar pa se tiče njene izjave pa z njeno vsebino ni bila seznanjena. Glede na njeno zelo slabo zdravstveno stanje je bila pridobljena na nedovoljen način. Od dolžnika ni nikoli prejela več kot 1.000,00 SIT. Glede na takšno stanje je očitno, da so dejstva, ki se nanašajo na terjatev in ki povzročajo njeno prenehanje, sporna, saj upnica trdi, da dolžnik ni izpolnil svojih obveznosti, dolžnik pa prav nasprotno. Sklep o ugovoru je zato odvisen od dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev, to je ali je terjatev ugasnila v smislu 8. točke 50. člena ZIP. Kadar pa je takšno dejstvo med strankama sporno, mora sodišče napotiti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe v smislu 54. člena ZIP. Sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča namreč glede na nasprotujoči si trditvi o izpolnitvi obveznosti dolžnika, zgolj na podlagi fotografij in pa izjave upnice, ne da bi tudi opravilo narok v tej zadevi, kjer bi poiskušalo to razčistiti, ni moglo prepričljivo ugotoviti, da je terjatev dolžnika prenehala. Za fotografije ni ugotovljeno ali se nanašajo prav na konkretne prostore upnice, prav tako pa tudi sama podpisana izjava upnice ne daje dovolj podlage za izpodbijano odločitev, s katero je glede adaptacijskih del upnica podpisala le, da so v zaključni fazi, kar pa ne pomeni, da so dejansko dela tudi tako zaključena, kot je potrebno po sklepu. Dvom vzbuja tudi izjava, da je podarila že 9.12.1995 vse predmete glede na dejstvo, da je upnica 5.7.1996 vložila zoper dolžnika izvršilni predlog, saj če bi bilo to res, je vprašanje, če bi to storila. Pritožbeno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZIP oziroma ni uporabilo določbe 54. člena, kar bi moralo storiti, ker je med pravdnima strankama spor o tem, ali je terjatev prenehala na podlagi dejstev, ki so nastopila po izvršljivosti odločbe, oziroma ali je dejansko dolžnik vzpostavil prejšnje stanje tako kot se je zahtevalo in ali je plačal, kar je bil dolžan. Pritožbi upnice je zato ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje, da o njej ponovno odloči. Odločitev o stroških pritožbe je pridržana za končno odločbo glede na razveljavitev sklepa, za kar je pritožbeno sodišče imelo podlago v določbi 32. člena ZIP v zvezi s 14. členom ZIP in 166. členom ZPP.