Jedro

Tožnica ni izkazala obstoja zakonskih pogojev za dodelitev BPP, in sicer da bi širjenje neresničnih trditev po družabnih omrežjih vplivalo na njen premoženjski in finančni ali družbeni položaj oziroma da ima njen zahtevek za povračilo nematerialne škode zaradi preprečevanja stikov s psom verjetne izglede za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vložitve odškodninske tožbe zaradi plačila odškodnine za negmotno škodo, ki ji je nastala kot posledica blatenja na forumih in zaradi onemogočanja stikov s psom.

V zvezi z uveljavljanjem nepremoženjske škode zaradi blatenja na forumih se toženka v obrazložitvi sklicuje na 8. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se v odškodninskih sporih zaradi povrnitve škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev BPP odobri le, če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov premoženjski in finančni ali družbeni položaj. Tožnica je na poziv toženke v vlogi sicer opisala nepremoženjsko škodo, ki jo želi uveljavljati, z ničemer pa ni navedla, v čem naj bi zatrjevani poseg v čast in dobro ime vplival na njen premoženjski ali družbeni položaj.

V zvezi z zatrjevano nepremoženjsko škodo, do katere naj bi prišlo zaradi preprečevanja stikov s psom, iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica v prej omenjeni vlogi na poziv toženke ni izkazala, da bi do škodnega dogodka – torej do preprečevanja stikov s psom – prišlo zaradi protipravnega ravnanja, to je zaradi kršitve dogovora ali pogodbe. Protipravnost ravnanja je ena izmed temeljnih predpostavk odškodninske odgovornosti, tako da tožnica v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da želi tožiti A.A. zaradi neizvajanja dogovora in prizadejanih psihičnih bolečin, kar dokazuje tudi z zdravniškim spričevalom. Zahtevati želi tudi denarno odškodnino za blatenje in natolcevanje njegove prijateljice B.B. v blogu na javnem omrežju. Ker sodnik C. C. ne vidi teh posledic, meni, da je upravičena tožiti tudi njega in zahtevati denarno odškodnino 1.000,00 EUR za nerazumno in nonšalantno sodbo. Predlaga, naj sodišče o njenih zahtevah obvesti A.A. in končno določi datum, da se s A.A. in B.B. sooči na sodišču, saj je A. A. zavrnil tudi mediacijo. Prilaga „odgovor“ sodnika C. C., ki ga opredeljuje za izpodbijani akt. Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice. V dopolnitvi svoje tožbe z dne 8. 12. 2014 tožnica kot izpodbijani akt opredeljuje priloženi „odgovor sodnika C. C.“ in prilaga odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2031/2014 z dne 4. 11. 2014. Predmet tega upravnega spora je torej zgolj ta odločba, s katero je bila zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev BPP, ne pa tudi odločanje o odškodninskih zahtevkih, ki jih želi tožnica uveljavljati s to BPP.

Sodišče se strinja z ugotovitvami toženke, da tožnica ni izkazala obstoja zakonskih pogojev za dodelitev BPP, in sicer da bi širjenje neresničnih trditev po družabnih omrežjih vplivalo na njen premoženjski in finančni ali družbeni položaj (3. alinea 8. člena ZBPP) oziroma da ima njen zahtevek za povračilo nematerialne škode zaradi preprečevanja stikov s psom verjetne izglede za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Za to je navedla tudi logične in razumljive razloge, ki jih sodišče v celoti sprejema in jih na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče dodaja, da je toženka tožnici izkazovanje okoliščin, pomembnih za odločitev o dodelitvi BPP, ustrezno omogočila z pozivom na dopolnitev vloge z dne 17. 10. 2014, v kateri je tožnici pojasnila, za katere okoliščine gre in na kakšen način jih mora izkazati. Tožnica v tožbi ne navaja, da je izkazala katero od teh okoliščin oziroma kako, niti ne navaja drugih razlogov za nezakonitost izpodbijane odločbe, temveč zgolj izraža splošno nestrinjanje z odločitvijo in ponavlja navedbe o dogodkih, zaradi katerih želi vložiti tožbe. Sodišče zato tudi s tega vidika nima razloga, da bi dvomilo v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, dodaja pa, da zavrnitev prošnje za dodelitev BPP ne pomeni zavrnitve tožničinih odškodninskih zahtevkov, niti ji ne preprečuje vložitve tožbe zaradi uveljavljanja teh zahtevkov, kot bi bilo mogoče sklepati iz tožbenih navedb v tem upravnem sporu.

Sodišče iz navedenih razlogov ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.