Jedro

Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vložila pravočasno. Rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči je določen z namenom, ker nekritično priznavanje solidarnostne pomoči za nazaj, ko so pogoji, ki jo opravičujejo, že zdavnaj prenehali, ne bi bilo združljivo z njeno naravo. Vendar pa roka v primeru, ko ne gre za enkratni dogodek (kot je npr. naravna nesreča - primer, ki ga je v zvezi z rokom obravnavalo Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 43/2021), temveč gre za trajajoče stanje (daljša bolezen), ne gre tolmačiti na način, za katerega se je zavzelo sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da glasi: "1. Sklep št. ... z dne 19. 7. 2023 in sklep št. ... z dne 30. 8. 2023 se kot nezakonita odpravita.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni obračunati in izplačati solidarnostno pomoč v višini 801,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2023 dalje do plačila.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 186,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v višini 186,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo sklepov tožene stranke z dne 19. 7. 2023 in 30. 8. 2023 ter izplačilo solidarnostne pomoči v višini 801,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2023 dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžna plačati stroške postopka v višini 122,40 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). Po mnenju pritožbe sodišče napačno razlaga štetje 60-dnevnega materialnega roka za vložitev zahteve za solidarnostno pomoč. Tožnica je bila pred 5. 7. 2023, ko je (po sindikatu) vložila zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, tri mesece neprekinjeno začasno zmožna za delo v polovičnem delovnem času. Težave, v posledici katerih ji pripada solidarnostna pomoč, pa so bile pri tožnici podane tudi v času podaje zahteve dne 5. 7. 2023, saj je bila tožnica do tedaj neprekinjeno nezmožna za delo zaradi bolezni več kot tri mesece. Tudi če bi skladno z argumentacijo sodišča tožnica dne 1. 4. 2023 pridobila pravico do izplačila solidarnostne pomoči in naj bi s tem nastal solidarnosti dogodek, v zvezi s katerim naj bi tožnica zamudila 60-dnevni prekluzivni rok, pa sodišče spregleda, da je bila tožnica od tega dne dalje, to je od 2. 4. 2023 do 2. 7. 2023, nadaljnje tri mesece ponovno neprekinjeno nezmožna za delo zaradi bolezni in je torej tedaj ponovno pridobila pravico do solidarnostne pomoči oziroma je tedaj ponovno nastal solidarnostni dogodek. Njena zahteva je pravočasna. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, vse s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar je zaradi zmotne uporabe materialnega prava sprejelo nepravilno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti tožničinega zahtevka za izplačilo solidarnostne pomoči po 3. alineji četrte točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND). Sindikat A. je dne 5. 7. 2023 vložil zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni tožnice. Slednja je bila v letu 2023 od 1. 1. do 30. 9. 2023 začasno nezmožna za delo oziroma začasno zmožna za delo za polovični delovni čas štirih ur. Tožena stranka je zahtevo zavrnila s sklepom z dne 19. 7. 2023, kar je potrdila Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (sklep z dne 30. 8. 2023). Sodišče prve stopnje je pritrdilo toženi stranki, da je bila zahteva za izplačilo solidarnostne pomoči vložena prepozno, to je po poteku 60-dnevnega roka, določenega v tretjem odstavku 6. člena Aneksa h KPND. Zavzelo je stališče, da je tožnica s 1. 4. 2023 pridobila pravico do izplačila solidarnostne pomoči, s čimer je nastal t.i. solidarnostni dogodek. Posledično se je 60-dnevni materialni rok za vložitev zahteve iztekel s 1. 6. 2023, zahteva, vložena dne 5. 7. 2023 pa je tako prepozna. Nadalje je razlogovalo, da že dejstvo, da je bil tožničin predlog za zahtevek (preko sindikata) podan v času začasne odsotnosti zaradi bolezni, dokazuje, da je bila tožnica kljub bolezni sposobna podati zahtevek. Takšno stališče ni pravilno.

7. Po 4. točki 40. člena KPND delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v naslednjih primerih: - smrt delavca ali ožjega družinskega člana, - težja invalidnost, - daljša bolezen, - elementarna nesreča ali požar. Po Razlagi KPND1 solidarnostna pomoč pripada delavcu v primeru daljše bolezni, pri čemer se kot daljša bolezen šteje bolezen, ki traja tri mesece ali več, ne glede na to, ali je delavec zaradi bolezni tri mesece ali več odsoten z dela ali pa dela po 4 ure dnevno. Do solidarnostne pomoči je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem letu. Po Razlagi KPND je solidarnostna pomoč po 4. točki 40. člena KPND vezana na s kolektivno pogodbo določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Gre za poseben delovnopravni institut, ki delodajalca zavezuje, da je solidaren s svojim delavcem zaradi okoliščin, ki sicer niso v ožji zvezi s samim delovnim razmerjem.

8. Aneks h KPND2 v 6. členu določa, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen član reprezentativnega sindikata iz prejšnjega odstavka, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 140 odstotkov minimalne plače (drugi odstavek 6. člena). Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči iz prvega odstavka vloži sindikat na predlog člana v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog (tretji odstavek 6. člena).

9. Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vložila pravočasno. Rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči je določen z namenom, ker nekritično priznavanje solidarnostne pomoči za nazaj, ko so pogoji, ki jo opravičujejo, že zdavnaj prenehali, ne bi bilo združljivo z njeno naravo. Vendar pa roka v primeru, ko ne gre za enkratni dogodek (kot je npr. naravna nesreča - primer, ki ga je v zvezi z rokom obravnavalo Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 43/2021), temveč gre za trajajoče stanje (daljša bolezen), ne gre tolmačiti na način, za katerega se je zavzelo sodišče prve stopnje.

10. V primeru daljše bolezni delavec resda pridobi pravico do uveljavljanja solidarnostne pomoči v trenutku, ko njegova začasna odsotnost z dela traja vsaj polne tri mesece. Vendar to ne pomeni, da s tem dnem že začne teči 60-dnevni rok za vložitev zahteve za njeno izplačilo, temveč za vsak nov dan neprekinjenega bolniškega staleža po dopolnjenih treh mesecih, začne teči znova. Dan izpolnitve polne tri-mesečne bolniške odsotnosti je torej zgolj trenutek, ko delavec najprej lahko zahteva izplačilo. To njegovo upravičenje nato traja ves čas trajanja nepretrganega bolniškega staleža in preneha po poteku 60-dnevnega roka od zadnjega dne, ki upravičuje izplačilo, kar je dan zaključka nepretrganega daljšega bolniškega staleža. Tožnica je bila v obdobju od 1. 1. 2023 do 30. 9. 2023 nepretrgano začasno odsotna z dela in tako je bilo tudi v času vložitve zahteve dne 5. 7. 2023. To pomeni, da je bil primer, ki upravičuje izplačilo solidarnostne pomoči, v trenutku vložitve zahteve še vedno podan. Njena zahteva je glede na vse obrazloženo vložena pravočasno.

11. Višina vtoževane terjatve v znesku 801,85 EUR glede na določila 6. člena Aneksa h KPND, ki za izplačilo solidarnostne pomoči določa cenzus, in drugega odstavka 14. člena Aneksa h KPND, ki določa uskladitev solidarnostne pomoči z rastjo življenjskih potrebščin3, med strankama ni bila sporna.

12. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku tožnice ugodilo, kot izhaja iz izreka (5. alineja 358. člena ZPP). Glede na datum vložitve zahteve (5. 7. 2023), je od naslednjega dne tožnici priznalo tudi zahtevane zakonske zamudne obresti (378. člen, 299. člen Obligacijskega zakonika, OZ).

13. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo, je posledično spremenilo tudi odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Skladno s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, svoje stroške postopka pa krije sama. Pritožbeno sodišče je tožnici za postopek pred sodiščem prve stopnje skladno z določili Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) priznalo naslednje potrebne stroške: 200 točk za tožbo, 50 točk za vlogo z dne 17. 11. 2023 (OT 19/4), materialne stroške (5 točk) in 22% DDV (33,66 EUR), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR skupno znaša 186,66 EUR. Ni pa priznalo posebne nagrade za prejem sodbe in poročilo stranki, saj je nagrada za to opravilo že vključena v nagrado za tožbo.

14. Ker je tožnica s pritožbo v celoti uspela, je upravičena do povračila stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Skladno z OT in priglašenimi stroški se ji prizna 250 točk za sestavo pritožbe (15/4 OT), 2 % materialnih stroškov (5 točk) ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 186,66 EUR. Za višje priglašene stroške ni podlage v OT.

1 Ur. l. RS, št. 81/2000. 2 Ur. l. RS, št. 43/13 in 88/2021. 3 Usklajeni znesek solidarnostne pomoči za leto 2023 znaša 668,21 EUR, 20 % povišani znesek pa 801,85 EUR.