Jedro

Tožnik utemeljeno ugovarja kršitvi določb postopka, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe, s katero je bila njegova vloga zavrnjena, tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Iz odločbe namreč ni razvidno, zakaj toženka pri določitvi števila točk iz merila uresničevanja javnega interesa v športu ni upoštevala priporočila Smučarske zveze Slovenije-združenje smučarskih panog z dne 10. novembra 2014, iz katerega izhaja, da prijavljeni projekt pomembno prispeva k regijski pokritosti s skakalnimi objekti. Nadalje se ne da preizkusiti dodelitve točk po kriteriju vrste investicije, saj iz izpodbijane odločbe ni mogoče zaključiti, na podlagi katerih dejstev glede na dokaze, ki jih je predložil tožnik, je toženka zaključila, da gre za obnovo obstoječih športnih površin.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Fundacije za šport opr. št. O-15-059 z dne 2. 4. 2015 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 25,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Na podlagi 14. a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je Svet Fundacije za šport (v nadaljevanju tožena stranka) odločil, da v letu 2015 ne dodeli sredstev prosilcu klub A. (v nadaljevanju tožnik) za prijavljeni program „B.“ na področju gradnje športnih objektov (O). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je na podlagi določil Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik) dne 17. 10. 2014 v Uradnem listu RS objavila javni razpis za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2015, 2016 in 2017 (v nadaljevanju Javni razpis).

2. Skladno z določili 35. in 36. člena Pravilnika je komisija za gradnjo športnih objektov (v nadaljevanju strokovna komisija) ovrednotila programe prosilcev in nato pripravila predlog delitve sredstev na področju programov O. Strokovna komisija je programe prosilcev ovrednotila na podlagi meril določenih v 27. členu Pravilnika. Skladno z merili iz 27. člena Pravilnika so bile pri vrednotenju programa B. le temu dodeljene naslednje točke: Pri merilu; uresničevanje javnega interesa v športu 2 točki, ker program v manjši meri uresničuje javni interes na področju športa pri čemer je upoštevala pri vrednotenju določbe drugega odstavka 27. člena Pravilnika, po merilu; stopnja investicije dodelila maksimalnih 5 točk, po merilu; vrsta investicije pa 4 točke saj gre za obnovo obstoječih športnih površin. po merilu; področna razpršenost pa 2 točki. Glede na to, da je program uvrščen v tretjo tretjino seznama statistične regije, glede na vsoto točk po merilu uresničevanja javnega interesa, stopnje investicije, vrste investicije in uresničevanje javnega interesa mu je po merilu področna uvrščenost dodelila še 2 točki. Prijavljeni program je zbral skupaj 13 točk zato skladno z določilom četrtega odstavka 27. člena Pravilnika ki določa, da se uvrstijo v izbor programov, ki jih sofinancira fundacija programi, ki zberejo najmanj 20 od 26 možnih točk, programu tožnice v letu 2015 ni dodelila sredstev.

3. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnil. Glede ugovorov o merilu „uresničevanja javnega interesa v športu“ je navedel, da ne gre za progam, ki bi bil opredeljen v programu investicij nacionalne panožne športne zveze in program investicij na področju športa v občini ali ministrstvu, pristojnem za šport in bi tako predstavljal večji javni interes na področju športa, upoštevajoč uradni dokument SZS - seznam prioritet prijavljenih programov.

4. Glede merila vrsta investicije je navedla, da dejstvo, da je moral pritožnik za prijavljeno investicijo pridobiti gradbeno dovoljenje ne vpliva na odločitev tožene stranke, saj se bodo s prijavljenim programom športne površine v B. le razširile oziroma povečale.

5. Tožnik s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga bistvene kršitve pravil postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Glede kršitve pravil postopka navaja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti saj iz izpodbijane odločbe ne izhaja na podlagi katerih dejstev sta bili pri merilu Uresničevanje javnega interesa v športu od možnih 10 točk dodeljeni zgolj 2 točki; merilu stopnja investicije od možnih 5 točk dodeljenih 5 točk; merilu vrsta investicije od možnih 6 točk dodeljene 4 točke ter merilu področna razpršenost od možnih 5 točk dodeljeni zgolj 2 točki. Tožena stranka je v obrazložitvi določbo 27. in 28. člena zgolj povzela in se nanjo sklicevala ne da bi dodelitev točk konkretizirala. Zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.

6. V zvezi z zmotno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem navaja, da gre pri prijavljenem programu za povsem nove športne površine za katere Pravilnik predvideva 6 točk. Da gre za nove športne površine, poleg same prijave na razpis, dokazuje dokument identifikacija investicijskega projekta, ki je bil priložen vlogi na razpis ter prilog, to je lokacijske informacije ter gradbeno dovoljenje. V zvezi z dodelitvijo točk po kriteriju uresničevanja javnega interesa navaja, da je k svoji vlogi na razpis priložila priporočilo krovne Smučarske zveze Slovenije z dne 10. 11. 2014, ki izkazuje izjemno pomembnost zadevnega programa. Do navedenega dokumenta se tožena stranka v odločbi ni opredelila. Tožena stranka pa je nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje tudi v zvezi s kriterijem področne razpršenosti, kjer je tožeči stranki dodelila najmanjše možno število točk. Z gradnjo skakalnice pa bi se na ruralnem območju primorske ponovno oživel šport, ki je bil na tem področju pred desetletji v samem slovenskem vrhu. Športni navdušenci se morajo na treninge sedaj voziti več kot 40 kilometrov, postavitev novega skakalnega centra na področju Gore pa bi pomenila velik prispevek k področni razpršenosti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter ji povrne stroške postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri tem, da se je v skladu z sodno prakso Upravnega sodišča opredelila glede vsakega izmed relativnih meril na podlagi katerih je bila vloga tožeče stranke vrednotena. Vztraja pri tem, da je v vseh svojih dosedanjih razpisih vključno s predmetnim razpisom delovala po enakih kriterijih in da vse stranke oziroma programe obravnava transparentno, enakopravno in skladno s postavljenimi merili in kriteriji. V zvezi z področno razpršenostjo navaja, da se financiranje investicije ne glede na vrsto, ustrezno razprši po celi Sloveniji in se s tem posameznem delom omogoči enakopraven razvoj na področju športa in ne zgolj na področju specifične vrste investicije. Glede uvrstitve projekta med investicije sicer meni, da gre za investicijo v obstoječi objekt. Tudi v primeru dodelitve vseh točk po tem kriteriju pa prijavljeni projekt ne bi dosegel zadostnega števila točk. Tožeča stranka v nadaljnji pripravljalni vlogi vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in jih še dodatno utemeljuje.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi gre za Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2015, 2016, 2017 (v nadaljevanju Javni razpis). Po določbi prvega odstavka 14.a člena Zakona o lastinskem preoblikovanju loterije Slovenije (v nadaljevanju ZLPLS) postopek odločanja o vlogah za razporeditev sredstev fundacij določa ZLPLS ter Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Pravilnik) sprejet na podlagi 11. člena ZLPLS. Glede pravil postopka se kolikor ZLPLS in Pravilnik posameznih vprašanj postopka ne urejata, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 14.a člena ZLPLS). Upravno sodišče je v tovrstnih zadevah že razvilo upravno sodno prakso in standarde presoje zakonitosti izpodbijanih aktov. Te standarde je mogoče povzeti tako, da mora biti presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev, zaradi zagotavljanja ustavnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) oziroma enakih možnosti udeležencev na razpisu glede materialno pravnih in procesnih vprašanj, stroga. Po drugi strani pa je presoja sodišča glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna (tako Upravno sodišče v zadevah U 1104/2005 z dne 14. 12. 2005, U 568/2004 z dne 14. 12. 2004, I U 1724/2009 z dne 14. 4. 2011, I U 1256/2011 z dne 15. 3. 2012 ter I U 1654/2013).

10. Kriterije za dodelitev sredstev Javnega razpisa za gradnjo športnih objektov določa Pravilnik v 27. členu, ki v prvem odstavku določa, da imajo prednost pri izboru programov športnih objektov programi, ki; bolje uresničujejo javni interes na področju športa (1. alinea), so v sklepni stopnji investicije pri katerih proračunska vrednost presega 62.500,00 EUR brez DDV oziroma so pred začetkom investicije pri katerih predračunska vrednost ne presega 62.500,00 EUR brez DDV (2. alinea), bolje odražajo področno razpršenost sredstev fundacije (3. alinea), dajejo prednost investicijam v nove vadbene športne površine (4. alinea) in obsegajo energetsko in ekološko sanacijo športnih objektov (5. alinea). V tretjem odstavku 27. člena v preglednici, določa Pravilnik način vrednotenja programov s pripadajočim številom točk po posameznih zgoraj navedenih merilih pri čemer pri merilu uresničevanje javnega interesa v športu, kot izhodiščno oceno določa 6 točk, kolikor program zelo dobro uresničuje javni interes na področju športa se mu dodeli 10 točk, kolikor program v manjši meri uresničuje javni interes na področju športa pa 2 točki. Glede vrste investicije za investicije v nove športne površine se dodeli 6 točk, za obnovo obstoječih športnih površin 4 točke, za investicije na spremljajočih površinah športnega objekta pa 2 točki. Po merilu področna razpršenost pa določa, da se dodeli 5 točk za program uvrščen v prvo tretjino seznama statistične regije glede na vsoto dodeljenih točk po merilu uresničevanja javnega interesa, stopnjo investicije in vrste investicije, 3 točke v primeru uvrstitve programa v drugo tretjino seznama statistične regije ter 2 točki v primeru uvrstitve programa v tretjo tretjino seznama statistične regije glede na vsoto točk po navedenih merilih.

11. V zadevi ni sporno, da je program tožeče stranke po merilu uresničevanja javnega interesa v športu prejel 2 točki, po merilu stopnje investicije 5 točk, po merilu vrste investicije 4 točke ter po merilu področna razpršenost 2 točki.

12. Tudi po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja kršitvi določb postopka, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe, s katero je bila vloga tožnika zavrnjena tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Vsaka odločitev tožene stranke, s katero se odloči o vlogi za razporeditev sredstev se izda pisno, vsebovati mora pravno podlago za izdajo, izrek, obrazložitev ter pravni pouk. V 214. členu ZUP, ki se v zadevi, kot je že bilo navedeno smiselno uporablja, so predpisani obvezni elementi obrazložitve odločbe (razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena v enostavnih zadevah, za kar pa v obravnavanem primeru nedvomno ne gre, med katere sodijo tudi razlogi odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Teh razlogov pa izpodbijana odločba ne vsebuje, pa bi jih za preizkus svoje zakonitosti v pogledu pravilne ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava morala (tako tudi sodba tega sodišča I U 682/2010). Iz odločbe namreč ni razvidno, zakaj toženka pri določitvi števila točk iz merila uresničevanja javnega interesa v športu ni upoštevala priporočila Smučarske zveze Slovenije-združenje smučarskih panog z dne 10. novembra 2014, iz katerega izhaja, da prijavljeni projekt pomembno prispeva k regijski pokritosti s skakalnimi objekti. Nadalje se ne da preizkusiti dodelitev točk po kriteriju vrste investicije, saj iz izpodbijane odločbe ni mogoče zaključiti, na podlagi katerih dejstev glede na dokaze, ki jih je predložil tožnik, je toženka zaključila, da gre za obnovo obstoječih športnih površin. V posledici navedenega pa je vprašljiva tudi uvrstitev prijavljene investicije po kriterijih področne razpršenosti, saj v tem delu izpodbijana odločba nima obrazložitve temveč le navedbo, v katero tretjino seznama statistične regije, glede na vsoto točk se uvršča tožnik, zato odločitve v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti. V upravnem spisu pa tudi ni podatkov o številu prijavljenih programov v konkretni statistični regiji in številu dodeljenih točk posameznemu programu.

13. Ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravil tudi drugostopni organ v pritožbenem postopku, čeprav bi to lahko storil na podlagi 251. člena ZUP. Le z obrazložitvijo, iz katere so razvidni tako dejanski, kot tudi pravni razlogi za odločitev je tožniku v upravnem sporu namreč zagotovljeno učinkovito izpodbijanje odločbe in posledično tudi učinkovito sodno varstvo (22. člen Ustave RS).

14. Sodišče tako ugotavlja, da so bila pri odločanju bistveno kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 63. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, v katerem naj organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odloči. K točki II izreka:

15. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 po katerem, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, prisodi tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu pavšalni znesek povračila skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu, po katerem tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v znesku 25 EUR.