Jedro

Ostaja nejasno ali je tožnik zatrjeval, da v zvezi z njegovimi pravnimi vprašanji sodne prakse vrhovnega sodišča ni (in je sodna praksa višjih sodišč neenotna), ali da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali je celo zatrjeval oboje.

V ponovnem postopku bo morala toženka na podlagi tožnikovih dopolnitev opraviti presojo izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP in različnih situacij iz prvega odstavka 367a. člena ZPP in če bo menila, da kriteriji niso izpolnjeni, konkretno utemeljiti, zakaj je tožnikova zadeva očitno nerazumna (oziroma zakaj je tožnikovo pričakovanje ali zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem oziroma je njegov zahtevek očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago) in zakaj tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, pri čemer pa mora paziti, na obseg svoje pristojnosti pri tej presoji.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2149/2024 z dne 19. 12. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 21. 6. 2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1713/2023 z dne 29. 5. 2024 (v nadaljevanju VSL II Cp 1713/2023) v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 248/2020 z dne 25. 5. 2023. BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon. Pogoji za dodelitev BPP so urejeni v 11. do 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo (24. člen ZBPP), predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (vsebinski pogoj). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Očitna nerazumnost iz 24. člena ZBPP je pravni standard, vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Organ za BPP je pri presoji izpolnjenosti vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP upošteval, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 367.a členu določa, da sodišče revizijo dopusti, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna. Nadalje ZPP v četrtem odstavku 367.b člena določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna na tak način, se v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrže. Zakon postavlja stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Tožnikov predlog za dopustitev revizije ne ustreza zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tožnik v priloženem predlogu za dopustitev revizije ni izkazal obstoja sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev v zadevi VSL II Cp 1713/2023 odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (sklicevanje zgolj na sodbo VSL I Cp 1598/2021 pa ni dovolj za izkaz neenotnosti sodne prakse, upoštevajoč različno dejansko stanje v sodbah VSL II Cp 1713/2023 in I Cp 1598/2021). Tožnik prav tako ni izkazal pomembnosti izpostavljenih vprašanj. Na podlagi navedenega je tožnikova prošnja za BPP očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh. Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil kot neutemeljeno (2. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP).

3.Tožnik je vložil tožbo zoper izpodbijano odločbo. Sodišču primarno predlaga naj izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se tožnikovi prošnji za BPP ugodi, podredno pa naj zadevo vrne v ponovno odločanje, oboje s stroškovno posledico. Odločbo izpodbija iz vseh razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je zoper sodbo VSL II Cp 1713/2023 pravočasno vložil predlog za dopustitev revizije, priložil ga je k prošnji za BPP. V predlogu za dopustitev revizije je uveljavljal vse revizijske razloge. Navaja, da je od odločitve revizijskega sodišča moč pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse. Izpostavlja, da gre v zadevi za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ali drugih sodišč ni oziroma glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Tožnik v tožbi primeroma navaja tri pravna vprašanja. Toženka se je postavila v vlogo sodišča. Razlaga standarda verjetnosti v izpodbijani odločbi je strožja, kot izhaja iz namena in umestitve prve alineje 8. člena ZBPP (namen te določbe je iz obsega dodeljenih BPP izločiti zadeve, ki za oškodovance nimajo posledic v obliki pravno priznane škode). Namen ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Gre za pomembna pravna vprašanja. Tožnik izpolnjuje vsebinski pogoj za BPP, manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih zakaj konkretno je tožnikova prošnja bila zavrnjena. Izpodbijana odločba krši 1., 2. in 13. člen ZBPP. Tožnik zatrjuje, da je bil zaradi svojega stanu (brezposelnost) diskriminiran. Če mu BPP ne bo odobrena, bo odvetniške stroške moral plačati sam, kar bo še poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, to pa je v nasprotju z ZBPP.

4.Toženka odgovora na tožbo ni vložila, sodišču je le predložila upravni spis.

5.Tožba je utemeljena.

6.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev organa za BPP, ki je zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev BPP (24. člen ZBPP).

7.Iz 24. člena ZBPP izhaja, da organ prošnjo zavrne (gre za presojo izpolnjevanja objektivnega pogoja za BPP), če je ta očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da bi bilo razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, oziroma če zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino ni življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

8.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP sicer citiral vsebino 24. člena ZBPP, vendar ni razvidno zakaj konkretno je tožnikova prošnja očitno nerazumna oziroma brez verjetnih izgledov za uspeh. Organ za BPP namreč v zadnjem stavku 2. točke obrazložitve navaja, da je tožnikov zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma je njegova zahteva očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, pri čemer gre za golo citiranje dveh različnih pravnih situacij iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

9.Nadalje sodišče ugotavlja, da je tožnik v tej zadevi želel doseči kritje stroškov za vložitev predloga za dopustitev revizije in da organ za BPP v izpodbijani odločbi (sicer pravilno) navaja relevantne določbe ZPP.

10.Iz izpodbijane odločbe tako izhaja stališče organa za BPP, da tožnik ni zadostil zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP (saj naj tožnik ne bi izkazal sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev v zadevi VSL II Cp 1713/2023 odstopala oziroma neenotnosti sodne prakse, sklicevanje zgolj na eno sodbo VSL I Cp 1598/2021, pa ni dovolj za izkaz neenotnosti sodne prakse, saj naj bi šlo za različno dejansko stanje), pri čemer je pravna posledica takšnega ravnanja zavrženje predloga za dopustitev revizije (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

11.Sodišče izpostavlja, da tožnik v tožbi zatrjuje, da je v vloženem predlogu za dopustitev revizije navajal, da gre za tri pravna vprašanja, glede katerih sodne prakse vrhovnega sodišča ali drugih sodišč ni oziroma glede katerih odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča. Iz izpodbijane odločbe, pa ni mogoče razbrati za katero pravno situacijo (ali celo več njih) iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v konkretni zadevi sploh gre (ta člen namreč ureja tri različne primere, v katerih lahko vrhovno sodišče dopusti revizijo) in v zvezi s katerimi spornimi pravnimi vprašanji, saj iz odločbe vsebina tožnikovega predloga za dopustitev revizije ne izhaja. Tako ostaja nejasno ali je tožnik zatrjeval, da v zvezi z njegovimi pravnimi vprašanji sodne prakse vrhovnega sodišča ni (in je sodna praksa višjih sodišč neenotna), ali da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali je celo zatrjeval oboje. Nejasno ostaja tudi, v zvezi s katerimi pravnimi vprašanji je tožnik to sploh zatrjeval, saj se v upravnem spisu nahajajo tri tožnikove dopolnitve (C1, C2 in C3),

1Gre za tožnikovo dopolnitev z dne 26. 6. 2024 (C1) in 5. 7. 2024 (C2) in celo dopolnitev po izteku roka z dne 12. 7. 2024 (C3).

12.Sodišče posledično izpodbijane odločbe ne more preizkusiti (in ima tožnik prav, ko pravi, da razlogi o odločilnih dejstvih manjkajo), saj organ za BPP tožnikovega predloga za dopustitev revizije ne razčleni na način, da bi kot izhodiščno pravzaprav opredelil, iz katerega priloženega predloga za dopustitev je izhajal in za katero pravno situacijo iz prvega odstavka 367a. člena ZPP gre (ali celo za več situacij) oziroma kaj tožnik v zvezi s posameznimi pravnimi vprašanji sploh zatrjuje.

13.V ponovnem postopku bo morala toženka na podlagi tožnikovih dopolnitev opraviti presojo izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP in različnih situacij iz prvega odstavka 367a. člena ZPP in če bo menila, da kriteriji niso izpolnjeni, konkretno utemeljiti, zakaj je tožnikova zadeva očitno nerazumna (oziroma zakaj je tožnikovo pričakovanje ali zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem oziroma je njegov zahtevek očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago) in zakaj tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, pri čemer pa mora paziti, na obseg svoje pristojnosti pri tej presoji.

2Glej npr. UPRS sodba I U 1096/2024-8, 3. 9. 2024, 15. točka obrazložitve.

14.Izpodbijane odločbe iz zgoraj zapisanih razlogov ni mogoče preizkusiti s stališča izpolnjenosti materialnopravnih pogojev za njeno izdajo, kar se v skladu s sedmo točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ta zakon se v postopku za dodelitev BPP subsidiarno uporablja v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, v nadaljevanju ZUP) šteje za bistveno kršitev pravil postopka. Zato je sodišče v skladu s tretjo točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek.

15.Kot izhaja iz gornje obrazložitve, je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, zato je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

16.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), vse povečano za 22% DDV (odvetnik je zavezanec za DDV), kar skupaj znaša 347,70 EUR. Kar tožnik zahteva več ali drugače, ni utemeljeno in se zavrne. Priznane stroške mora toženka plačati tožniku v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa gredo tožniku od izteka tega roka še zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.