Jedro

ZIZ in ZNVP nimata določb o krajevni pristojnosti sodišča pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje zaradi izterjave denarne terjatve. Zato je treba uporabiti pravilo o krajevni pristojnosti za sredstvo izvršbe, kamor spada obravnavana posebna vrsta izvršbe. Glede na splošni pojem vrednostnih papirjev (234., 239. in 240. čl. ZOR) in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjev (2. čl. ZNVP) je izvršba na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. Za to sredstvo izvršbe je po 100. členu ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. V primeru, ko je predlagano drugo sredstvo (predmet) izvršbe, se krajevna pristojnost sodišča ravna po 35. členu ZIZ. Ni odločilno, ali je podana začetna ali naknadna objektivna kumulacija predlogov glede sredstev (predmetov) izvršbe. Ekonomičnost in koncentracija postopka narekujeta en sam postopek dovolitve izvršbe, ne glede na to ali so sredstva (predmet) izvršba predlagana istočasno ali sukcesivno. Zato je podana pristojnost sodišča, ki je odločilo o predlogu za izvršbo po prej navedenem sredstvu (predmetu) izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi in sklenilo, da bo zadevo odstopilo krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Upnik je namreč predlagal drugo sredstvo izvršbe in sicer na nematerializirane vrednostne papirje. Okrajno sodišče v Ljubljani je pristojno, ker se centralni register vodi pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. Proti sklepu se pritožuje upnik in izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, smisleno pa pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da niti ZIZ niti Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih ne določata krajevne pristojnosti za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje. Zato je treba uporabiti pravila o splošni krajevni pristojnosti glede pristojnosti po bivališču dolžnika. Tako je v 11. poglavju ZIZ, ki govori o izvršbi na druge premoženjske oziroma materialne pravice, konkretno v 1. odst. 162. čl. ZIZ določeno, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na patent, užitek ali kakšno podobno dolžnikovo pravico in za samo izvršbo, krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče. Izključno krajevno pristojnost lahko določi le zakon in je ni mogoče širiti na primere, ko ni določena z zakonom, zaradi česar se je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru neupravičeno izreklo za krajevno pristojno. V kolikor bi bilo stališče sodišča prve stopnje pravilno, bi to pomenilo, da je tudi za spore, ki izvirajo iz naslova vrednostnih papirjev, ki so po vsebni lahko različni, izključno krajevno pristojno bodisi okrajno bodisi okrožno sodišče v Ljubljani. Poudariti gre še, da je vloga oziroma pristojnost Klirinško depotne družbe, ki vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev kot centralno in formatizirano bazo podatkov, v katere se vpisujejo podatki, navedeni v 26. čl. ZNVP, v izvršilnem postopku zgolj vpis sklepa o izvršbi na tiste nematerializirane vrednostne papirje, na katere se sklep nanaša, s čimer upnik pridobi zastavno pravico na teh vrednostnih papirjih ter prepoved razpolaganja imetniku. KDD torej izvrši le zaznambo sklepa o izvršbi v centralnem registru, medtem ko za ostala izvršilna dejanja - rubež, prodajo, izročitev vrednostnih papirjev upniku itd. ni pristojna, pač pa ta dejanja opravlja sodišče. To še dodatno utemeljuje prepričanje upnika, da oprava enega samega izvršilnega dejanja KDD v celotnem procesu izvršilnega postopka ne more utemeljevati izključne pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani. Pritožba je utemeljena. V izvršilnem postopku velja pravilo izključne krajevne pristojnosti. Za vsako od posameznih sredstev izvršbe je v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98) posebej predpisana krajevna pristojnost sodišča. Sredstva izvršbe za poplačilo denarnih terjatev so v 30. čl. ZIZ taksativno našteta. Izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje zaradi poplačila denarne terjatve je glede na splošni pojem vrednostnih papirjev (234., 239. in 240. čl. ZOR) in glede na definicijo nematerializiranih vrednostnih papirjih (2. čl. Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjev; ZNVP, Ur. l. RS št. 23/99) posebna oblika izvršbe za uveljavitev oziroma prenos denarne terjatve. ZNVP ima v 60. in 62. čl. pravila o izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje zaradi izterjave denarne terjatve, nima pa nobene določbe o krajevni pristojnosti. Ker je nima niti ZIZ, je treba uporabiti pravilo o krajevni pristojnosti za sredstvo izvršbe, kamor spada obravnavana posebna oblika izvršbe. Kot je bilo že navedeno, je to sredstvo izvršba na denarno terjatev dolžnika, za katero je v 100. čl. ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno (začasno) prebivališče. V obravnavanem primeru ima dolžnik prebivališče na območju prvostopnega sodišča, to je Okrajnega sodišča v Trebnjem, zato je to z odločitvijo, da ni krajevno pristojno oziroma z izdajo izpodbijanega sklepa, ki jo je utemeljilo s pristojnostjo sodišča po sedežu Klirinško depotne družbe, ki vodi centralni register, za kar pa v določbah ZIP in ZNVP ni pravne podlage, kršilo določbe Zakona o izvršilnem postopku o krajevni pristojnosti. Prvostopno sodišče je kršilo tudi 35. čl. ZIZ, ki za odločitev o predlogu za izvršbo v primeru več sredstev, ali več predmetov izvršbe določa krajevno pristojnost tistega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V obravnavanem primeru je namreč upnik predlagal drugo sredstvo izvršbe, kot ugotavlja tudi prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, saj je predhodni predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 115.151,00 SIT z rubežem osebnega dohodka oziroma plače pri dolžnikovem delodajalcu predlagal pri Okrajnem sodišču v Trebnjem kot krajevno pristojnem za tisto sredstvo oziroma predmet izvršbe. Prvostopno sodišče je s sklepom o izvršbi to tudi dovolilo pod opr. št. I 571/98, vendar ni bila uspešna. Zato je upnik predlagal drugo sredstvo izvršbe. Gre za vložitev novega predloga za izterjavo iste terjatve z drugim izvršilnim sredstvom oziroma predmetom, torej za naknadno objektivno komulacijo predlogov glede izvršilnih sredstev. Pri uporabi 35. člena ZIZ ni nobenega razloga za razlikovanje v primeru začetne objektivne komulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe in naknadne objektivne komulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe. Ni namreč nobene razlike, ali je upnik z enim predlogom predlagal več sredstev izvršbe ali pa je to storil z dvema ločenima predlogoma. Po 3. odst. 34. čl. ZIZ namreč upnik lahko do konca izvršilnega postopka vedno predlaga poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbe še druga sredstva oziroma predmete izvršbe. Ekonomočnost in koncentracija postopka narekujeta en sam postopek dovolitve izvršbe. V nasprotju z dosedanjimi predpisi zato 35. čl. ZIZ določa pristojnost enega sodišča za odločitev o predlogu za izvršbo v primeru, če je predlaganih več sredstev izvršbe. Po mnenju tukajšnjega sodišča torej ni odločilno, ali so sredstva izvršbe predlagana istočasno ali sukcesivno. Ker je torej v obravnavanem primeru upnik kot prvo sredstvo izvršbe navedel (s prejšnjim predlogom) izvršbo z rubežem osebnih dohodkov, o čemer je kot krajevno pristojno odločalo Okrajno sodišče v Trebnjem, je po 35. čl. ZIZ tudi za odločanje o predlogu za novo sredstvo izvršbe krajevno pristojno isto sodišče, to je Okrajno sodišče v Trebnjem. Izpodbijani sklep o nepristojnosti je zato ponovno treba oceniti kot sklep, ki je obremenjen s kršitvijo določb o krajevni pristojnosti. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno ugodilo upnikovi pritožbi in izpodbijani sklep po določbi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ razveljavilo. Prvostopno sodišče bo kot krajevno pristojno moralo o upnikovem predlogu vsebinsko odločiti.