Jedro

Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. Pritožnica ne izraža pomislekov glede primernosti postavljenega skrbnika, zavzema se za postavitev skrbnika, ki ga je predlagala sama, ne da bi pojasnila, zakaj bi bil primernejši.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijani II. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da odvetnika J. G. razreši vloge začasnega skrbnika zapuščine po pokojnem N. B. (I. točka izreka sklepa). Za začasnega skrbnika zapuščine po pokojnem N. B. je določilo družbo M., d.o.o. (II. točka izreka sklepa) ter odločilo, da začasni skrbnik zapuščine vsakih šest mesecev poda poročilo o upravljanju z zapuščino (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pritožuje oporočna dedinja in predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje v tej točki spremeni tako, da se za začasnega skrbnika oziroma upravitelja zapuščine imenuje V. d.o.o.. Navaja, da sodišče kot edini razlog za postavitev upravitelja, ki ga je predlagala zakonita dedinja, upošteva, da je zakonita dedinja predlog podala prej, kar pa ni pravno upošteven razlog. Zaradi zmotnega stališča, da ima prednost tisti predlog, ki je podan prej, sodišče ni presojalo strokovnih kvalitet in referenc obeh predlaganih začasnih skrbnikov. Zapustnik je napravil oporoko in je verjetnost, da bo premoženje podedovala oporočna dedinja, večja od verjetnosti, da ga bodo podedovali zakoniti dediči. Za družbo V. u., d.o.o., je oporočna dedinja predložila obširno predstavitev in še bolj obširen seznam referenc, česar zakonita dedinja za M., d.o.o., ni predložila.

3. Dediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je za (novega) skrbnika zapuščine postavilo družbo M., d.o.o., ki jo je predlagala za začasno skrbnico zapuščine zakonita dedinja. Odločitev je utemeljilo s tem, da je predlog za njeno določitev prejelo preden je oporočna dedinja predlagala družbo V. d.o.o., in da je družba M., d.o.o., soglašala s tem, da se jo postavi za skrbnico v zapuščinskem postopku. Ocenilo je, da je družba M., d.o.o., storitveno podjetje, ki bo poskrbelo za interese vseh dedičev in ima za opravljanje tovrstnih poslov potrebno strokovno znanje in je zato primerna družba za skrbnico zapuščine. Ne drži torej pritožbena trditev, da je edini razlog, da je sodišče prve stopnje sledilo predlogu zakonite dedinje, da je zakonita dedinja svoj predlog podala prej, preden ga je podala oporočna dedinja.

6. Zapuščinsko sodišče v primerih predvidenih v 131. členu Zakona o dedovanju (ZD) postavi začasnega skrbnika zapuščine, ki je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče. Začasni skrbnik mora zato biti oseba, ki bo skrbela za zapuščino oziroma oseba, ki bo zastopala interese vseh dedičev. Iz namena instituta skrbnika zapuščine zato izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. 7. Pritrditi je pritožnici, da razlog, da je sodišče prve stopnje predlog (zakonite dedinje) za določitev družbe M., d.o.o., za začasno skrbnico zapuščine prejelo prej, preden je oporočna dedinja predlagala za začasno skrbnico družbo V. d.o.o., ni pravno upošteven razlog. Tudi razlog, na katerega se sklicuje pritožnica, da je verjetneje, da bo ona, kot oporočna dedinja, podedovala premoženje, ne predstavlja pravno upoštevnega razloga, ki bi dajal prednost določitvi družbe, ki jo je predlagala ona. Pritožnica pa ne trdi, da družba M., d.o.o., ne bi bila primerna ali da bi bila pristranska. Ne izraža pomislekov glede ocene sodišča, da je omenjena družba primerna za skrbnico in vztraja pri postavitvi družbe, ki jo je predlagala za začasno skrbnico. Pritožnica ne izpostavlja nobenih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v primernost določitve družbe M., d.o.o. V pritožbi tudi ne pojasni, zakaj bi bila družba, ki jo predlaga, primernejša od družbe, ki jo je postavilo sodišče prve stopnje. S sklicevanjem na obširen seznam referenc za družbo V. d.o.o. in predloženo obširno predstavitev, ki je zakonita dedinja za družbo M., d.o.o, ni predložila, pa pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti.

8. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi niso podani (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, v zvezi s 163. členom ZD), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu (II. točka izreka sklepa) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.