Jedro

Tožnica je s tožbo od toženke zahtevala plačilo terjatve, ki je bila plačana že pred vložitvijo tožbe. V takem primeru je v prvem odstavku 158. člena ZPP določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.

Tožnica je bila oproščena plačila sodnih taks. V takem primeru je na podlagi 15. člena ZST-1 ter tretjega odstavka 168. člena ZPP takso dolžna plačati toženka, seveda v sorazmerju z uspehom tožnice v pravdi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v VI. in VII. točki izreka delno spremeni tako, da se: - znesek 1.268,02 EUR v VI. točki izreka zniža na znesek 1.056,68 EUR; - znesek 230,00 EUR v VII. točki izreka zniža na znesek 199,89 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pritožbene stroške v znesku 100,85 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek za obračun plače in izplačilo neto zneska za julij 2014, za obračun in plačilo davkov in prispevkov od plač za avgust in oktober 2014 ter za plačilo stroškov prevoza na delo za julij 2014 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici plača neto znesek plače za avgust 2014, da od obračunane plače za september in oktober 2014 plača davke in prispevke in tožnici izplača neto znesek s pp (II. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške prevoza na delo v neto zneskih s pp za avgust, september in oktober 2014 (III. točka izkreka). Toženki je naložilo tudi, da za tožnico obračuna sorazmerni regres za letni dopust za leto 2014 ter po odvodu davka izplača neto znesek s pp, da ji plača odpravnino s pp ter obračuna bruto znesek odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, poravna davke in prispevke in izplača neto znesek s pp (IV. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade (V. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške 1.268,02 EUR s pp (VI. točka izreka) ter da na račun prvostopnega sodišča plača sodno takso 230,00 EUR (VII. točka izreka).

2. Zoper izrek o stroških in obveznost plačila sodne takse (VI. in VII. točka izreka) se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Prvostopno sodišče v obrazložitvi stroškovnega izreka navaja, da je tožnica uspela z večino tožbenega zahtevka, vendar takšna ugotovitev ni resnična. Iz izreka sodbe (pravilno: sodbe in sklepa) je razvidno, da je tožnica del tožbenega zahtevka umaknila, del zahtevka pa je bil zavrnjen. Zato ni mogoče sprejeti stališča, da je bila tožnica toliko uspešna, da je to imelo za posledico povrnitev vseh potrebnih stroškov. Neutemeljena je navedba, da tožnica ni mogla bolj natančno postaviti zahtevka, saj bi že pred vložitvijo tožbe morala pridobiti vsa potrebna dokazila za svoj pravilen zahtevek. Zmotna je tudi ugotovitev o zavrnitvi posebnih stroškov, ki jih je toženka priglasila v zvezi z delnim umikom zahtevka in obrazložitev, da zaradi tega umika niso nastali posebni stroški. Toženka je namreč morala vložiti veliko naporov, da je lahko prepričala sodišče in tožnico v svoje utemeljene ugovore, kar je imelo za posledico delno zavrnitev zahtevka.

Zanimiva je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka zaradi neuspeha v sporu dolžna kriti stroške sodnih taks, saj navedena ugotovitev velja predvsem za tožnico, ki je v sporu le delno uspela in bi se to moralo upoštevati na podlagi 15. člena ZST-1. Toženka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sodbo (pravilno: sklep) prvostopnega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno, toženki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov. Navaja, da je del zahtevkov umaknila takoj, ko se je izkazalo, da jih je toženka z zamudo naknadno plačala. Delno je do umika prišlo tudi zaradi predložitve obračuna plače, na podlagi katerega bo FURS lahko izvedel davčno izvršbo. Z vsemi temi zahtevki toženki niso nastali nobeni stroški. Razen glede jubilejne nagrade je tožnica z vsemi ostalimi zahtevki uspela, kar pomeni, da ni uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, upoštevaje celotni zahtevek. Zato je bila odločitev o stroških na podlagi 38. člena ZDSS-1 pravilna. Posledično je bila pravilna tudi odločitev o sodni taksi, katere plačila je bila tožnica oproščena. Tožnica priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno, toda deloma zmotno uporabljeno materialno pravo.

6. Toženka se v pritožbi sklicuje na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar ne pojasni, zaradi česa je bila taka kršitev storjena in v čem. Zato se tudi pritožbeno sodišče o takem očitku ne more izjasniti.

7. Glede očitkov o odločitvi prvostopnega sodišča o stroških postopka toženka smiselno graja zlasti ugotovitev sodišča, da je tožnica v sporu uspela z večino tožbenega zahtevka oziroma da ni uspela le s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. Zaradi takšne napačne ugotovitve je bilo tudi nezakonito odločeno o stroških postopka. Zlasti se ne strinja z navedbo prvostopnega sodišča, da zaradi umaknjenega dela zahtevka toženki niso nastali posebni stroški.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica v 1. 9. 2015 vloženi tožbi postavila tudi zahtevek za plačo za julij 2014 (468,54 EUR) in stroške prevoza na delo za ta mesec (77,76 EUR). Ta dva zahtevka je tožnica umaknila potem, ko je toženka v vlogi z dne 7. 4. 2016 zahtevku ugovarjala in z listinami dokazala, da je bil zahtevek tožnici plačan 9. 12. 2014. Navedeno pomeni, da je tožnica s tožbo od toženke zahtevala plačilo terjatve, ki je bila plačana že pred vložitvijo tožbe. V takem primeru je v prvem odstavku 158. člena ZPP določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.

9. V tožbi je določena vrednost spora v višini 7.682,76 EUR. Umaknjeni del tožbe se nanaša na znesek 546,30 EUR. S sodbo je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za 460,00 EUR. Navedeno pomeni, da tožnica v sporu ni uspela za skupaj 1.006,30 EUR. Glede na celotno vrednost spora to pomeni, da tožnica v sporu ni uspela za 13,09 % oz. da njen uspeh znaša 86,91 %. Zato ni mogoče trditi, da tožnica v sporu ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški. Posledično je pri odločitvi o stroških postopka potrebo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP in jih strankam priznati v sorazmerju z uspehom v pravdi.

10. Pritožba ne izpodbija višine odmerjenih stroškov tožnici, ki jih je prvostopno sodišče izračunalo v znesku 1.268,02 EUR. Zato tudi pritožbeno sodišče v ta znesek ni posegalo, razen da je tožnici priznalo stroške glede na uspeh v pravdi (86,91 %), ki tako znašajo 1.102,03 EUR.

Toženka je priglasila stroške v stroškovniku z dne 13. 4. 2016, in sicer: 300 točk za pripravljalno vlogo (tar. št. 25/2 OT), 400 točk za zastopanje na prvem naroku (tar. št. 15/3 OT), pavšalni stroški 2 % (člen 11/3 OT). Neutemeljeno so priglašeni stroški urnine, saj porabljeni čas ni trajal več kot eno uro (člen 6/1 OT). Priznati je potrebno še 40 točk za odsotnost iz pisarne (člen 6/4 OT). Stroški tako skupaj znašajo 346,45 EUR, glede na uspeh v pravdi (13,09 %), pa toženki pripada 45,35 EUR.

Po medsebojnem pobotu toženka dolguje tožnici 1.056,68 EUR.

11. Ker je prvostopno sodišče dejansko stanje pravilno ugotovilo, vendar deloma zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi toženke zoper odločitev o stroških postopka delno ugodilo in odločitev spremenilo tako, da je priznane stroške znižalo na znesek 1.056,68 EUR. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Utemeljena je pritožba tudi zoper VII. točko izreka sklepa prvostopnega sodišča, s katero je bilo toženki naloženo celotno plačilo sodnih taks. Tožnica je bila oproščena plačila sodnih taks. V takem primeru je na podlagi 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 38/08 in nasl.) ter tretji odstavek 168. člena ZPP takso dolžna plačati toženka, seveda v sorazmerju z uspehom tožnice v pravdi.

Kot je bilo že obrazloženo tožnica v sporu ni uspela s skupaj 13,09 % celotnega uspeha, kar pomeni, da njen uspeh znaša 86,91 %. Glede na znesek takse 230,00 EUR in uspeh v pravdi je toženka dolžna plačati sodno takso v višini 199,89 EUR.

Na podlagi navedenega in skladno s 3. točko 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje v VIII. točki izreka spremenilo tako, da je znesek takse, ki jo je toženka dolžna plačati, znižalo na 199,89 EUR. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Toženka je s pritožbo izpodbijala odločitev prvostopnega sodišča o stroških postopka in o taksi v celoti, torej za znesek 1.498,02 EUR, s pritožbo pa uspela za znesek 241,45 EUR, kar predstavlja 16,11 %. Zato je pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških odločilo glede na uspeh s pritožbo (člen 154/2, člen 155 ZPP).

Obe stranki sta v pritožbi in odgovoru na pritožbo priglasili enake stroške, vendar obe od nepravilne vrednosti predmeta (pravilno je 1.498,02 EUR oz. 687 točk). Glede na takšno vrednost znašajo odmerjeni pritožbeni stroški: pritožba oz. odgovor na pritožbo 250 točk (tar. št. 15/4 OT), 2 % materialnih stroškov (12. člen OT) 5 točk. Stroški toženke tako znašajo 117,04 EUR, stroški tožnice pa 142,78 EUR (ker je pooblaščenec zavezanec za DDV). Glede na uspeh s pritožbo je toženka upravičena do 18,85 EUR, tožnica pa do 119,70 EUR. Po medsebojnem pobotanju je toženka dolžna tožnici povrniti 100,85 EUR pritožbenih stroškov.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP.