Jedro

Niso utemeljeni razlogi za izločitev sodnice, saj dejstvo, da je Vrhovno sodišče ugotovilo kršitev zakona, še ne pomeni obstoja okoliščin, ki vzbujajo dvom v sodničino nepristranskost. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da pogojev za združitev predlaganih kazni ni, saj je obsojenka kazniva dejanja po kasnejši izrečeni sodbi storila potem, ko je kazen po prejšnji sodbi že v celoti prestala.

Izrek

I. Pritožba obsojene A. A. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenko se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo zavrnilo predlog obsojenke za združitev kazni, ki ga je vložila 3.9.2021. Obsojenko je oprostilo plačila stroškov postopka.

2. Zoper sodbo je vložila pritožbo obsojenka. Navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da se njenemu predlogu za združitev kazni ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica trdi, da bi morala biti okrajna sodnica B. B., ki je izdala izpodbijano sodbo izločena iz postopka, ker je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. I Ips 94/2008 z dne 3.4.2008 ugotovilo kršitev, ker je z izrekom sodbe bil prekršen zakon, poleg tega je bila okrajna sodnica tudi izločena iz postopka v opr. št. III K 16371/19. 5. Gornje pritožbene navedbe niso utemeljene in je na njene enake pritožbene navedbe že bilo odgovorjeno v sodbi Višjega sodišča v Kopru opr. št. VII Kp 28594/2019 z dne 21.1.2021. Tudi tokrat obsojenka izločitve sodnice ni zahtevala pravočasno in v pritožbi ni navedla, zakaj tega ni mogla storiti. Ravno tako tudi niso utemeljeni razlogi za izločitev sodnice, saj dejstvo, da je Vrhovno sodišče ugotovilo kršitev zakona, še ne pomeni obstoja okoliščin, ki vzbujajo dvom v sodničino nepristranskost, v izpostavljeni zadevi K 16371/2019 pa je bila sodnica izločena zaradi sorodstvenega razmerja z enim od oškodovancev.

6. Pritožnica nima prav, ko trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje njenemu predlogu za združitev kazni ugoditi. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izpodbijana sodba pravilna in zakonita ter ima prepričljive razloge, ki jih pritožnica ni mogla izpodbiti. Obsojenka je kazen po sodbi Okrajnega sodišča v Kopru opr. št. K 84/2005 z dne 7.2.2008, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 94/2008 v celoti prestala. Po tej sodbi je bila obsojenka pogojno izpuščena s prestajanja kazni zapora in je pogojni odpust trajal do izteka kazni 8.7.2011. Nadaljnja pomembna okoliščina je, da je kazniva dejanja po sodbi opr. št. III K 16371/2019 storila po prej navedenem datumu, to je v času od 1.9.2017 do 11.1.2019. Sodišče prve stopnje je tako pravilno obrazložilo, da pogoju za združitev predlaganih kazni ni, saj je obsojenka kazniva dejanja po kasnejši izrečeni sodbi storila potem, ko je kazen po prejšnji sodbi že v celoti prestala.

7. Ker pritožba ni utemeljena, preizkus opravljen po uradni dolžnosti v smislu prvega odstavka 383. člena ZKP tudi ni pokazal nepravilnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo obsojenke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

8. Obsojenka je bila oproščena stroškov pritožbenega postopka iz enakih razlogov kot jo je sodišče prve stopnje oprostilo stroškov postopka na prvi stopnji.