Jedro

Če je tožbi o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta ugodeno, odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek upravnemu organu, se tožniku odmerijo stroški v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, in ne po odvetniški tarifi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v I. točki izreka ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, št. 11123-1517/2015-9900-7-0763 z dne 4. 2. 2016, in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek, v II. točki pa s sklepom naložilo toženki, naj tožniku povrne stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik upravičen do povračila stroškov upravnega spora na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep o stroških vložil pritožbo, saj meni, da pri odmeri odvetniških stroškov ne bi smel biti upoštevan Pravilnik o povrnitvi stroškov ampak odvetniška tarifa, kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Poleg tega za določitev pavšalnih stroškov pooblaščencu, ki je odvetnik, ne obstojijo razumni razlogi, ki bi opravičevali vrednotenje odvetnikovega dela v nasprotju z odvetniško tarifo.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnik ne trdi, da mu sodišče neupravičeno ni priznalo katerega od stroškov, priglašenih do dneva izdaje sodbe, ampak le, da bi morali biti odvetniški stroški odmerjeni po odvetniški tarifi. Sporna je torej pravna podlaga za odmero višine priznanih stroškov.

6. ZOdv v 20. členu določa, da sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo (prvi odstavek). Navedena določba je nespremenjena od sprejema zakona dalje (Ur. l. RS, št. 18/93), ki je začel veljati 24. 4. 1993 (36. člen). ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/06), ki je začel veljati 1. 1. 2007 (110. člen), je za upravni spor kot posebno obliko sodnega nadzora nad zakonitostjo delovanja uprave določil drugače. Tako je za primer, kakršen je tožnikov, ko je bilo tožbi o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta ugodeno, odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek upravnemu organu, določil, da se tožniku v takem primeru glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača toženec (tretji odstavek 25. člena ZUS-1).

7. Iz navedenega izhaja, da je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspelemu tožniku povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot ZOdv. Napotil je na uporabo pravilnika, ki ga je na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila sprejel pristojni minister.1 Glede na tako razmerje med ZOdv in ZUS-1 je sodišče prve stopnje pri odmeri višine tožnikovih stroškov pravilno upoštevalo določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov. Ta med drugim v 3. členu določa, da se v primeru, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek).

8. S tem ko je ZUS-1 določil, da se tožniku prisodi pavšalni znesek ob upoštevanju opravljenih procesnih dejanj in načina obravnavanja zadeve v upravnem sporu, je določil tudi kriterije, ki jih je moral upoštevati normodajalec pri določitvi pavšalnega zneska v Pravilniku o povrnitvi stroškov. Zato bi se z vidika omenjenega pravilnika lahko postavilo vprašanje, ali so bili ti kriteriji v njem upoštevani, ne pa, ali je ta pravilnik v skladu z drugim podzakonskim aktom (odvetniško tarifo2). Vrhovno sodišče zato kot neupošteven zavrača pritožbeni očitek, da je določba drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v nasprotju z odvetniško tarifo, sprejeto 9. 2. 2014. 9. Pritožbeno stališče, da za določitev pavšalnih stroškov ne obstojijo razumni razlogi, ki bi opravičevali vrednotenje dela odvetnika v nasprotju z odvetniško tarifo, je neobrazloženo in kot tako ne terja odgovora pritožbenega sodišča, ki ob tem le pripominja, da pritožnik ni opravil niti primerjave med zneskom dosojenih stroškov in zneskom, ki bi ga dobil ob upoštevanju odvetniške tarife. Ob tem Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da v pavšalne zneske v Pravilniku o povrnitvi stroškov niso vključeni stroški plačanih sodnih taks za upravni spor v višini 148,00 EUR. V primeru tožnikovega uspeha opravi vračilo navedenega zneska v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena in prvega odstavka 37. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter opombe 6.1/c taksne tarife Upravno sodišče Republike Slovenije po uradni dolžnosti.3

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1). Po prejemu tega sklepa bo sodišče prve stopnje, če tega še ni storilo, izvršilo vračilo plačane sodne takse za postopek na prvi stopnji.

11. Ker pritožnik ni uspel, je dolžan sam trpeti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Odvetniška tarifa se v upravnem sporu med drugim uporabi v primeru odločanja sodišča v sporu polne jurisdikcije, torej ko sodišče odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi in mora v takem primeru odločiti stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (prvi odstavek 25. člena ZUS-1). ZPP pa v drugem odstavku 155. člena izrecno napotuje na uporabo tarife. 2 ZOdv v 19. členu določa, da odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. 3 V skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZST-1 ima pravico do vrnitve takse tudi kdor je plačal takso, če ne obstaja dolžnost druge stranke ali udeleženca v postopku, da mu povrne takso za to pravno sredstvo. V omenjeni opombi taksne tarife je tako določeno, da če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je treba stranki vrniti plačano takso. V takem primeru torej sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji, odredi vrnitev takse po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena ZST-1). Prim. tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 214/2016 z dne 11. 1. 2017.