23. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobud in ustavnih pritožb Martina Mačka, Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopata Sonja Dolinar in Tomaž Šešerko, odvetnika v Ljubljani, na seji 23. marca 2023

sklenilo:

1.Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 96. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15) se zavrneta.

2.Ustavna pritožba Marije Gubenšek Vezočnik, Ivana Vezočnika, Dušana Rajarja, Jolande Rajar in Slave Šuštaršič Tevž zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 14/2019 z dne 8. 7. 2020 se zavrže.

3.Ustavna pritožba Martina Mačka zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 14/2019 z dne 8. 7. 2020 se ne sprejme.

4.Ustavna pritožba Marije Gubenšek Vezočnik, Ivana Vezočnika, Dušana Rajarja, Jolande Rajar in Slave Šuštaršič Tevž zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 227/2019 z dne 8. 12. 2020 se ne sprejme.

5.Pobudniki oziroma pritožniki sami nosijo svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo št. X Ips 14/2019 z dne 8. 7. 2020 ugodilo revizijama stranke z interesom ter sodbi Upravnega sodišča št. I U 1761/2016 z dne 21. 8. 2018 in št. I U 1628/2018 z dne 23. 10. 2018 spremenilo tako, da je tožbi zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo povrnitev stroškov upravnega spora stranki z interesom. S sodbama, ki sta bili predmet revizijskega postopka, je Upravno sodišče ugodilo tožbama tožečih strank, med katerimi so tudi pritožniki, vloženima zoper isti sklep Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) št. 35110-1/2015/70-NK z dne 2. 11. 2016 o zavrnitvi zahteve tožečih strank za priznanje statusa stranskega udeleženca v pritožbenem postopku zoper odločbo Upravne enote Ljubljana št. 351-2341/2014-123 z dne 13. 4. 2016 in za vročitev vloge in prilog, ter zadevo vrnilo MOP v ponovno odločanje.

2.Vzporedno z revizijskim postopkom je pred MOP tekel ponovni postopek odločanja o zahtevi pritožnikov za priznanje statusa stranskega udeleženca v pritožbenem postopku zoper izdano uporabno dovoljenje. MOP je zahtevo ponovno zavrnilo, Upravno sodišče pa je nato z izpodbijano sodbo št. I U 227/2019 z dne 8. 12. 2020 tožbo zavrnilo. Pri tem je upoštevalo stališča, ki jih je Vrhovno sodišče zavzelo v izpodbijani sodbi št. X Ips 14/2019. Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

3.Pritožniki Martin Maček (v nadaljevanju prvi pritožnik), Marija Gubenšek Vezočnik (v nadaljevanju druga pritožnica), Ivan Vezočnik (v nadaljevanju tretji pritožnik), Dušan Rajar (v nadaljevanju četrti pritožnik), Jolanda Rajar (v nadaljevanju peta pritožnica) in Slava Šuštaršič Tevž (v nadaljevanju šesta pritožnica) izpodbijajo sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 14/2019. Drugi do šesti pritožnik izpodbijajo tudi sodbo Upravnega sodišča št. I U 227/2019.

4.Pritožniki obenem vlagajo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 96. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki je določal, da je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka samo investitor. Protiustavnost navedene zakonske določbe utemeljujejo z navedbami, da se v okviru postopka odločanja o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja preverja skladnost gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem ter ugotavlja in tudi zahteva odprava morebitnih odstopov ali pomanjkljivosti gradnje, kot to izhaja iz 95., 96. in 97. člena ZGO-1. Navajajo, da ima upravni organ pri tem možnost, da na podlagi projekta izvedenih del (PID) ugotovi, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane zahteve, s čimer dejansko dopusti odstop od potrebe po pridobitvi gradbenega dovoljenja za izvedene odstope od veljavnega gradbenega dovoljenja. Zaradi tega naj bi bili z izpodbijano zakonsko določbo razveljavljeni vsi učinki sodelovanja etažnih lastnikov v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in izvotljena njihova pravica iz 22. člena Ustave. Pobudniki se pri tem sklicujejo na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11) in poudarjajo povezavo med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja ter, po zaključeni gradnji, postopkom izdaje uporabnega dovoljenja. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj ugotovi protiustavnost navedene zakonske določbe ter posledično ugodi ustavnima pritožbama in sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 14/2019 oziroma sodbo Upravnega sodišča št. I U 227/2019 razveljavi in zadevi vrne Vrhovnemu oziroma Upravnemu sodišču v novo odločanje, o stroških postopkov s pobudama in ustavnima pritožbami pa odloči kot o nadaljnjih pravdnih stroških oziroma stroških upravnega spora.

B.

5.Drugi odstavek 96. člena ZGO-1 je prenehal veljati z uveljavitvijo Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20 – v nadaljevanju GZ). Po prvem odstavku 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče presoja tudi neveljaven predpis, če niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Za takšen primer gre v obravnavani zadevi, v kateri z ustavnima pritožbama izpodbijani odločitvi sodišč temeljita na izpodbijani zakonski določbi. Pritožniki, ki so ustavno pritožbo vložili v zakonsko predpisanem roku, so se namreč s tem zavarovali pred učinki pravnomočnosti, kar pomeni, da bi morebitna ugotovitev protiustavnosti ne več veljavne zakonske ureditve učinkovala tudi v njihovem primeru.

6.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobudi ne odpirata pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato ju je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo drugega do šestega pritožnika zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 14/2019 zavrglo, ker je prepozna (2. točka izreka).

8.Ustavno sodišče ustavne pritožbe prvega pritožnika zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 14/2019 in ustavne pritožbe drugega do šestega pritožnika zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 227/2019 ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. in 4. točka izreka).

9.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 5. točke izreka.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, četrte alineje prvega odstavka 55.b člena, drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena ter prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]V skladu s prvim odstavkom 125. člena GZ se je ZGO-1 uporabljal tudi po prenehanju veljavnosti, in sicer do začetka uporabe GZ 1. 6. 2018.