Jedro

Vložitev tožbe za povrnitev ene oblike škode ne pretrga zastaranja za povrnitev druge oblike škode, ki je bila uveljavljana šele s spremenjeno tožbo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi utemeljenega ugovora zastaranja zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1,296.000,00 SIT. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb obeh nižjih sodišč. Revident vztraja pri svojem stališču, da je tožbo vložil pravočasno in da je škodo, ki jo je uveljavljal, ne glede na drugačen temelj šteti za pravočasno vtoževano.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V prometni nesreči dne 23.12.1993 je bil poškodovan tožnikov bager, zaradi česar je tožnik dne 8.1.1996 proti toženi stranki vložil tožbo za plačilo 1,168.705,00 SIT, kolikor je po ugotovitvah izvedenca znašala škoda na bagru. Tožena stranka je med drugim ugovarjala tudi, da je uspela dobiti podatke, da je tožniku druga zavarovalnica to škodo že povrnila. Tožnik je nato z vlogo, ki jo je priporočeno oddal na pošto 28.2.1997, izrecno umaknil tožbo za do takrat vtoževani znesek, ki je predstavljal neposredno škodo na bagru in postavil odškodninski zahtevek za znesek 1,296.000,00 SIT, ki predstavlja izgubljeni dobiček, ker zaradi poškodovanega bagra ni mogel opraviti s pogodbo o delu z dne 20.12.1993 dogovorjenih del. Na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik za povzročitelja škode zvedel že ob samem škodnem dogodku, za obseg škode pa najkasneje 31.1.1992, ko je potekel pogodbeni rok za opravo del, sta obe sodišči ugotovili, da je triletni zastaralni rok potekel pred vložitvijo spremenjene tožbe in zato zavrnili tožbeni zahtevek oziroma tožnikovo pritožbo.

Zmotno je tožnikovo revizijsko stališče, da je zaradi dne 8.1.1996 vložene tožbe smatrati, da je tudi sedanji tožbeni zahtevek za plačilo druge oblike škode od prvotno vtoževane uveljavljan pravočasno. V dne 28.2.1997 vloženem pripravljalnem spisu je prišlo do spremembe tožbe, saj je tožnik umaknil odškodninski zahtevek za povrnitev gmotne škode na bagru in istočasno uveljavljal nov odškodninski zahtevek za povrnitev izgube na dohodku zaradi nemožnosti uporabe poškodovanega bagra. Čeprav obe obliki škode izvirata iz istega škodnega dogodka, pa je njuna dejanska in pravna podlaga različna, zaradi česar ne gre za istovetnost obeh zahtevkov, to pa glede na določbo prvega odstavka 191. člena ZPP pomeni spremembo tožbe. Zato dne 8.1.1996 vložena tožba ni vplivala na tek zastaralnega roka za odškodninsko terjatev za drugo obliko škode, ki jo je tožnik uveljavljal šele z dne 28.2.1997 spremenjeno tožbo. V obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti 388. člena ZOR (Ul. SFRJ št. 29/78, 39/85, 57/89) o pretrganju zastaranja zaradi vložene tožbe, saj vložitev tožbe za povrnitev ene oblike škode ne pretrga zastaranja za povrnitev druge oblike škode, ki je bila uveljavljana šele s spremenjeno tožbo.

Glede na odločilne dejanske ugotovitve obeh nižjih sodišč, da je tožnik zvedel za povzročitelja škode že dne 23.12.1993, za obseg škode zaradi izpadlega dohodka pa najkasneje dne 31.1.1992, ko je potekel pogodbeni rok za opravo dogovorjenih del, je triletni zastaralni rok za odškodninsko terjatev zaradi izgube dohodka iztekel 31.1.1995, torej pred vložitvijo dne 28.2.1997 spremenjene tožbe.

Odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenem ugovoru zastaranja s posledično zavrnitvijo tožbenega zahtevka in odločitev sodišča druge stopnje o zavrnitvi tožnikove pritožbe sta bili materialnopravno pravilni. Ker v postopku pred nižjima sodiščema tudi ni prišlo do uradno upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.