Jedro

Ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tak preizkus omogoča. V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu (strokovnemu) organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. št. 5440-166/2012/5 z dne 22. 4. 2013 je Ministrstvo za kulturo odločilo, da se vloga tožnika kot prijavitelja za projekt z naslovom ... na Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2013 - 2014 ne odobri. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je tožnik kot prijavitelj dne 27. 12. 2012 poslal vlogo na Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2013-2014 (JR-ESS-2013-2014)v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete „Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti“ in Prednostne usmeritve 4.3 „Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti“ (v nadaljevanju Javni razpis).

Sklicuje se na določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer na njegov 222., 223. in 224 člen. Pojasni, da je na Javni razpis prispelo 94 formalno popolnih vlog in da se je tožnikova vloga uvrstila v postopek ocenjevanja. Tožnik je na navedenem razpisu kandidiral s projektom z naslovom ... Nadalje je pojasnjeno, da je tožnikova vloga po posameznih merilih, ki jih navaja skupaj s številom prejetih točk, dosegla skupno 68 točk. V nadaljevanju je obrazložena ocena za vsakega od meril in navedeno število točk za oceno po posameznem merilu (1. Utemeljitev relevantnosti namena in ciljev projekta z namenom in cilji razpisa ter analiza in pojasnitev potreb ciljne (ranljive) skupine; 2. Utemeljitev ocene pričakovanih kratkoročnih učinkov - učinki neposredno po zaključku projekta, 3. Utemeljitev ocene pričakovanih dolgoročnih rezultatov - rezultati v 5 letih po zaključku projekta, 4. Delovni program - utemeljitev transparentnosti in primernosti načrtovanih aktivnosti in metod dela za doseganje ciljev projekta, 5. Utemeljitev strategije promocije projekta - strategija obveščanja in informiranja javnosti, 6. Utemeljitev finančnega načrta, racionalnosti in stroškovne učinkovitosti projekta). Pojasnjeno je še, da je Ministrstvo sredstva za sofinanciranje projektov v višini 4.000.000,00 EUR dodelilo za izvajanje osemindvajsetih najbolje ocenjenih projektov, ki so dosegli minimalni kakovostni kriterij (najmanj 70 točk) do porabe razpoložljivih sredstev. Tožnikova vloga ni dosegla minimalnega kakovostnega kriterija (70 točk) iz točke 13.2 Javnega razpisa.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Meni, da so v obrazložitvi navedene zgolj pavšalne trditve. Po njegovi oceni bi mu moralo biti po posameznem merilu dodeljenih več točk, kar obširno pojasnjuje. Dodaja, da so bila z Javnim razpisom določena merila za izbor projektov, ki so jih ocenjevale strokovne komisije z ocenjevalno listo. Z dodeljevanjem točk so bila določena merila ocenjevanja od 0 do 5 točk na podlagi ocenjevalne lestvice, vendar ti kriteriji v izpodbijanem sklepu niso navedeni, zato tožnik dvomi v nepristransko ocenjevanje. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in tožbi ugodi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke, koliko se z njimi izrecno ne strinja. Pojasnjuje, da je strokovna komisija skladno s Pravilnikom opravila strokovni preglede popolnih vlog in jih na podlagi pogojev in meril iz Javnega razpisa ocenila ter o svojem delu vodila zapisnik. Odgovarja na ugovore tožnika glede posameznih ocen in sodišču predlaga naj tožbo zavrne.

Tožeča stranka v nadaljnji vlogi vztraja pri svojih ugovorih in opozarja, da ji sredstva niso bila dodeljena zaradi manjka 2 točk, saj je prejela 68 točk, že doseženih 70 točk pa bi ji omogočilo prejem sredstev.

Tožena in tožeča stranka v nadaljnjih vlogah vztrajata vsaka pri svojih navedbah in razlogih.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost sklepa, izdanega v postopku Javnega razpisa za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2013–2014 (JR-ESS-2013-2014)v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–20134. razvojne prioritete „Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti“ in Prednostne usmeritve 4.3 „Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti“, s katerim je bila vloga tožnika zavrnjena.

Navedena odločitev je tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita. V primeru, ko gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, je upravno sodna praksa zavzela stališče, da je treba upoštevati splošno načelo enakosti pred zakonom, to pomeni, da je treba kandidatom omogočiti, da za javna sredstva konkurirajo pod enakimi pogoji. Pravica do enakega varstva pravic pa vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločitve, s katero pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih stranke. V primeru, kot je obravnavani, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa tak preizkus omogoča. Tožnikovi ugovori, da njegov projekt ni bil ocenjen z zadostnim številom točk, pa po presoji sodišča niso utemeljeni. Sodišče ocenjuje, da je strokovna komisija svoje ocene ustrezno in dovolj argumentirano pojasnila. Iz obrazložitve sklepa tudi jasno izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kako so vplivala na odločitev za dodelitev ocene oziroma števila točk. Po presoji sodišča tudi niso bile kršene določbe postopka kot izhajajo iz Javnega razpisa in Pravilnika. Strokovna komisija je vlogo tožnika ocenila kot formalno popolno. Ker pa tožnikov projekt ni dosegel najmanjšega možnega števila točk, ki je še pripeljal do sofinanciranja, tožnik s svojim projektom ni bil uspešen. Glede ugovora, da je tožnik prejel 68 točk, že doseženih 70 točk pa bi omogočilo dodelitev sredstev, sodišče dodaja, da so bila, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, sredstva dodeljena še kandidatu, z doseženimi 85 točkami, ker je bil tedaj dosežen prag glede višine razpoložljivih sredstev (4 mio EUR).

Sodišče še pripominja, da je v zadevah javnih razpisov presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu (strokovnemu) organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.