Jedro

Smiselna uporaba 2. odstavka 72. člena ZPP v postopku izvršbe pomeni, da je časovni mejnik za vložitev zahteve za sodnikovo izločitev v izvršilnem postopku bodisi konec naroka za obravnavanje dolžnikovega ugovora, če pa tega ni bilo pa izdaja odločbe o dolžnikovem ugovoru. Ker je v konkretni zadevi sodišče prve stopnje izdalo sklep o zavarovanju in na naroku opravilo rubež dolžnikove nepremičnine (244. člen v zvezi z 211. členom ZIZ), ni pa še odločalo o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o zavarovanju. Nepravilna je zato ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da je bilo na naroku za rubež nepremičnine zaključeno obravnavanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po upnikovem predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini izdalo sklep o zavarovanju z rubežem dolžnikovega stanovanja na naslovu X. Zoper tak sklep je dolžnik pravočasno ugovarjal, vendar sodišče prve stopnje o ugovoru še ni odločilo. Dne 28.7.2000 pa je opravilo narok za rubež nepremičnine. Po opravi omenjenega naroka je dolžnik vložil zahtevo za izločitev sodnice v izvršilnem postopku. Z izpodbijanim sklepom je predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani dolžnikovo zahtevo zavrgla kot prepozno, ker je bila vložena po zaključku naroka z dne 28.7.2000. Zoper tak sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo in navedel, da njegova zahteva ni prepozna, saj je že na samem naroku zahteval izločitev sodnice, kar pa ta ni hotela zapisati v zapisnik.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato je treba ta procesni institut v skladu z določilom 15. člena ZIZ obravnavati ob smiselni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP). ZPP v 2. odstavku 72. člena določa, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.

V pravdnem postopku je končni časovni mejnik za vložitev zahteve za izločitev sodnika jasen. To je konec obravnavanja dejstev od katerih je odvisna utemeljenost oziroma neutemeljenost tožbenega zahtevka oziroma konec glavne obravnave (1. odstavek 291. člena ZPP), če pa te ni bilo, pa dokler sodišče ne sprejme odločitve o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma do izdaje odločbe (321. člen ZPP). Izvršilni postopek poteka v dveh stadijih: v prvem sodišče odloča o utemeljenosti izvršilnega predloga oziroma o dovoljenosti izvršbe, v drugem pa izvršbo opravi oziroma izvede. Prvi stadij oziroma stadij odločanja o utemeljenosti izvršilnega predloga je enak obravnavanju v pravdnem postopku - tudi tu sodišče presoja, upoštevajoč pravno relevantna dejstva, ali upnik utemeljeno zahteva realizacijo svoje pravice v izvršilnem postopku. Tudi stadij odločanja o dovoljenosti izvršbe lahko pred sodiščem prve stopnje poteka v dveh fazah: odočanje o izvršilnem predlogu brez dolžnikovega sodelovanja in v primeru, da ta želi v postopku sodelovati oziroma se braniti, še odločanje o njegovem ugovoru. Dolžnik lahko namreč šele z ugovorom uresniči svojo pravico, da razpravlja pred sodiščem prve stopnje oziroma, da se obravnava njegove navedbe s katerimi izpodbija upnikove. Ta faza se zato konča z odločitvijo o njegovem ugovoru, bodisi z ugoditvijo ugovoru, bodisi z sklepom o njegovi neutemeljenosti (58. člen in 2. odstavek 54. člena ZIZ). Smiselna uporaba 2. odstavka 72. člena ZPP zato pomeni, da je časovni mejnik za vložitev zahteve za sodnikovo izločitev v izvršilnem postopku bodisi konec naroka za obravnavanje dolžnikovega ugovora, če pa tega ni bilo pa izdaja odločbe o dolžnikovem ugovoru.

V tej zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o zavarovanju in na naroku opravilo rubež dolžnikove nepremičnine (244. člen v zvezi z 211. členom ZIZ), ni pa še odločalo o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o zavarovanju. Nepravilna je zato ugotovitev iz izpodbijanega sklepa, da je bilo na naroku za rubež nepremičnine zaključeno obravnavanje.

Tako za zavrženje zahteve za izločitev sodnice ni bilo podlage. Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo o zahtevi dolžnika meritorno odločiti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).