Jedro

Razlika med prisojenim in neizpodbijanim delom odškodnine je enaka na pritožbeni in revizijski stopnji ter znaša 3.680,00 EUR. Ta znesek ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženec mora v 15 dneh povrniti tožniku 275,40 EUR stroškov revizijskega odgovora.

Obrazložitev

1. Toženec je tožnika 26. 8. 1992 v pretepu na kopališču hudo telesno poškodoval. Po odločitvi s pravnomočno sodbo o deležih pravdnih strank v razmerju 60 : 40 je sodišče prve stopnje odločalo še o višini odškodnine. Tožniku je prisodilo 6.080,00 EUR odškodnine za telesne bolečine in strah, odškodninski zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za plačilo premoženjske škode pa je zavrnilo ter še odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank zoper prvostopenjsko sodbo: tožnikovi pritožbi je delno ugodilo in razveljavilo zavrnilni del in stroškovni del prvostopenjske odločbe ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem pa je tožnikovo pritožbo in v celoti toženčevo pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženec v reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja tudi, da glede na pravnomočno vmesno sodbo o 40 % odgovornosti toženca izpodbija tudi odločitev glede obstoja škode in še višino odškodnine. Predlaga primarno tako spremembo izpodbijane sodbe, da se tožnikov tožbeni zahtevek v pravnomočnem (prisojenem) delu zavrne v celoti ali pa zniža na raven odškodnine, kot je bila zahtevana s pritožbo, podrejeno pa predlaga razveljavitev tega dela in vrnitev v ponovno odločanje pritožbenemu sodišču. 4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrženje, ker ni dovoljena.

5. Revizija proti odločitvi o podlagi je prepozna, proti odločitvi o višini pa ni dovoljena.

6. V točki 3 tega sklepa povzete revizijske opredelitve kažejo, da toženec izpodbija tudi odločitev o podlagi odškodninske terjatve. V reviziji izrecno navaja pravnomočno odločitev vmesne sodbe in svoj delež 40 % ter zatrjuje, da izpodbija odločitev (tudi) glede obstoja škode. Revizijsko vrednost spora označi z zneskom 6.080,00 EUR, kolikor je bilo tožniku pravnomočno prisojeno, na koncu revizije pa predlaga primarno tako spremembo, da se tožbeni zahtevek v pravnomočnem delu v celoti zavrne. O podlagi odškodninske terjatve je prvostopenjsko sodišče odločilo z vmesno sodbo P 943/2002-239 s 23. 2. 2005, pritožbeno sodišče pa s sodbo I Cp 1919/2005 s 30. 5. 2006. To pritožbeno sodbo je takratni toženčev pooblaščenec prejel 16. 6. 2006. Rok za vložitev revizije zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo je po prvem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) le 30 dni od prejema sodbe. Zato je 8. 1. 2009 vložena revizija zoper navedeno drugostopenjsko sodbo prepozna.

7. Revizija proti odločitvi v nadaljevanju sojenja o višini pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in strah ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je odškodnino za telesne bolečine odmerilo na znesek 12.000,00 EUR, za strah pa na 3.200,00 EUR, navedena zneska je nato zaradi tožnikovega prispevka zmanjšalo za 60 % in zato razsodilo, da mora toženec tožniku plačati le 6.080,00 EUR. Toženec je v pritožbi zatrjeval napačno odmero višine pravične denarne odškodnine, ker naj bi ta za prvo obliko škode znašala le 5.000,00 EUR, za drugo pa 1.000,00 EUR, kar je treba zmanjšati za tožnikov prispevek in zato gre tožniku le 2.400,00 EUR. Toženec tudi v reviziji uveljavlja, da so primerni le tolikšni zneski odškodnine, kot je zatrjeval v pritožbi. Razlika med prisojenim (6.080,00 EUR) in neizpodbijanim delom odškodnine (2.400,00 EUR) je torej enaka na pritožbeni in revizijski stopnji ter znaša 3.680,00 EUR. Ta znesek ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, po katerem je revizija v premoženjskih sporih dovoljena le, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne drugostopenjske sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT).

8. Revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrže tako prepozno kot tudi nedovoljeno revizijo. Zato je o toženčevi reviziji odločilo kot v izreku tega sklepa, kar zajema tudi priglašene toženčeve revizijske stroške. O stroških revizijskega odgovora, v katerem je tožnik opozarjal na nedovoljenost revizije, je odločilo na podlagi določb prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in Odvetniške tarife.