Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sklep Pdp 143/2023

ECLI:SI:VDSS:2023:PDP.143.2023 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

zavrženje revizije nepopolna revizija potrebni stroški postopka stroški odgovora na revizijo
Višje delovno in socialno sodišče
9. marec 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena.

Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani del sklepa potrdi.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani del II. točke izreka sklepa spremeni tako, da se glasi: "Tožena stranka mora v 8 dneh, od vročitve tega sklepa, povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 447,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila."

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa jih je dolžna povrniti v roku 8 dni v znesku 289,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo toženca, vloženo 16. 11. 2022 (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške v zvezi z revizijo (II. točka izreka sklepa).

2. Toženec v pritožbi zoper sklep očita, da sodišče ne bi smelo zavreči revizije. Vrhovno sodišče RS, ki je s sklepom ugodilo njegovemu predlogu za dopustitev revizije, že razpolaga s tem predlogom, s sklepom o dopustitvi revizije (VIII DoR 145/2022) in z vso dokumentacijo, s katero toženec zatrjuje revizijske razloge. V 373. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) ni določbe, da sodišče prve stopnje zavrže revizijo zaradi očitne pomote pri nepredložitvi listine. Pretirani formalizem stranki odvzema možnost ustavno dopustne pritožbe oziroma ji krši ustavno pravico do enakega sojenja. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na toženčevo pritožbo tožnik očita, da je bila ta vložena prepozno. V nadaljevanju obširno in podkrepljeno s sodno prakso utemeljuje, da je vloženi reviziji treba priložiti predlog za dopustitev revizije, sicer ta ni popolna. Vračanje nepopolne vloge v dopolnitev pri reviziji ne pride v poštev. Priglaša stroške odgovora.

4. Tožnik vlaga pritožbo zoper II. točko izreka sklepa zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bil odgovor na revizijo potreben, zato bi mu sodišče zanj moralo priznati stroške. Priglaša stroške pritožbe.

5. Pritožba toženca ni utemeljena, pritožba tožnika pa je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbah in pri tem po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

**K pritožbi toženca**

7. Tožnik v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja, da je ta prepozna. Izpodbijani sklep je bil tožencu vročen dne 6. 1. 2023. Zakonski rok za pritožbo se je iztekel 21. 1. 2023 (sobota). Iz pisemske ovojnice izhaja, da je toženec oddal pritožbo na pošto priporočeno dne 23. 1. 2023, torej pravočasno.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča. V drugem odstavku 373. člena ZPP je predpisano, da mora biti reviziji med drugim priložen tudi ta predlog. Obveznost obstoja te procesne predpostavke je potrdila tudi obsežna sodna praksa, iz katere izhaja, da revizija, kateri ni priložen predlog za dopustitev revizije, ni popolna (prim. III Ips 29/2021, III Ips 22/2021, III Ips 91/2014 idr.). Ker ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena in ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), je z izpodbijanim sklepom revizija pravilno zavržena. Zmoten je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne sme zavreči nepopolne revizije, saj takšno pristojnost izrecno določa prvi odstavek 374. člena ZPP.

9. Neutemeljena je pritožbena navedba, da Vrhovno sodišče RS že razpolaga z vso dokumentacijo in da zato zahteva za ponovno predložitev predloga za dopustitev revizije k vloženi reviziji predstavlja pretirani formalizem. V zadevi II Ips 171/2011 (prim. tudi VIII Ips 60/2013, VIII Ips 207/2018 idr.) je Vrhovno sodišče RS poudarilo, da se predlog za dopustitev revizije vloži neposredno na Vrhovno sodišče, ki o njem odloči v nekontradiktornem postopku: predloga (in niti sklepa o odločitvi) ne vroči nasprotni stranki in nižjima sodiščema, pač pa le predlagatelju. Za okoliščino, da je bila revizija dopuščena, izve nasprotna stranka takrat, ko ji sodišče prve stopnje vroči revizijo s pravnim poukom o pravici podati nanjo odgovor. V tej luči se formalna zahteva, da mora revident dopuščeni reviziji priložiti predlog za dopustitev revizije (in sklep o dopustitvi revizije), vse v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, pokaže prvenstveno kot sredstvo varstva procesnih pravic nasprotne stranke, ki so odraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS in iz nje izpeljanega načela kontradiktornosti postopka ter do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. V nasprotnem primeru bi bila namreč nasprotni stranki odvzeta možnost seznaniti se s pravnimi vprašanji, glede katerih je bila revizija dopuščena, preveriti, ali jo je Vrhovno sodišče dopustilo glede v predlogu navedenih vprašanj in ali je predlagatelj vložil revizijo prav glede tistih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ter o tem podati ustrezne navedbe v odgovoru na revizijo.

10. Zmoten je pritožbeni očitek, da je bila zaradi pretiranega formalizma tožencu odvzeta možnost ustavno dopustne pritožbe oziroma kršena ustavna pravica do enakega sojenja. Vrhovno sodišče RS je v zadevi I Up 209/2021 obrazložilo, da je Ustavno sodišče RS vzpostavilo razlikovanje med ureditvijo takojšnjega zavrženja nepopolne vloge glede na to, ali se nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje ali pred sodišči višjih stopenj. V odločbi U-I-8/10 je obrazložilo, da ureditev v 336. členu ZPP, ki določa takojšnje zavrženje nepopolne pritožbe, ne pomeni omejitve ustavne pravice do pravnega sredstva, temveč le določitev načina njenega uresničevanja. Določba 336. člena ZPP pa se v skladu s 383. členom ZPP uporablja tudi v postopku z revizijo.

11. Ker s toženčevo pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa (I. točko izreka in II. točko izreka v delu odločitve, da toženec krije sam svoje stroške v zvezi z revizijo).

**K pritožbi tožnika**

12. Tožnik izpodbija odločitev, da mora sam kriti stroške odgovora na revizijo. Prvostopenjsko sodišče jo je utemeljilo s tem, da vsebinski odgovor na nepopolno revizijo skladno s sodno prakso ne predstavlja potrebnega stroška.

13. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo; o tem, kateri so ti stroški in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Kot tožnik pravilno pojasnjuje v pritožbi, je sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in mu jo vročilo v odgovor. Tožnik je pozivu sledil in v odgovoru na revizijo z analizo zakonskih določb, sodno prakso in siceršnjo pravno argumentacijo obširno utemeljeval obstoj razlogov, ki narekujejo zavrženje revizije, zatrjeval pa je tudi kršitev ustavnih pravic. Kot še poudarja v pritožbi, je bilo na tožniku, da z ustreznim procesnim dejanjem (odgovorom na revizijo) zavaruje svoj položaj, da ne bi izgubil možnosti kasnejših pravnih sredstev (prim. Up-364/09, Up-43/10). Navedene okoliščine po presoji pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da se tožnikov odgovor na revizijo šteje za potreben strošek v smislu citirane določbe ZPP.

14. Stališče izpodbijanega sklepa, da je tožnik podal vsebinski odgovor na revizijo, ni povsem točno. Odgovor je namreč vseboval pet strani pravnih argumentov, pri čemer so se štiri strani in pol nanašale na utemeljevanje zavrženja revizije, le polovica strani pa (podredno) na predlog za zavrnitev revizije. Prvostopenjsko sklicevanje na judikat VIII Ips 60/2013, v katerem niso bili priznani stroški odgovora na revizijo, ni utemeljeno, saj se nanaša na drugačne okoliščine. V citirani zadevi se je odgovor na revizijo zavzemal za vsebinsko neutemeljenost revizije in predlagal njeno zavrnitev. Takšen odgovor na revizijo, ki jo je nato Vrhovno sodišče RS zavrglo in je po vsebini ni obravnavalo, ni bil potreben. V obravnavanem sporu pa se je tožnik v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek, na kar je sklepati tudi iz sodne prakse (prim. II Ips 171/2011, VIII Ips 282/2015).

15. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo pritožbi tožnika in II. točko izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je odločeno, da tožnik krije sam stroške v zvezi z odgovorom na revizijo, spremenilo tako, da je te stroške naložilo v plačilo tožencu (četrti odstavek 163. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V zvezi z odmero teh stroškov je kot vrednost spornega predmeta štelo 6.776,00 EUR, tj. višino zavrnjenega pobotnega ugovora v dopolnilni sodbi z dne 14. 12. 2021, na katerega se je nanašala dopuščena in nato tudi vložena revizija. V skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) je tožniku priznalo 600 točk za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 16/6 OT) in 2 % materialnih stroškov oziroma 12 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR (13. člen OT) znaša 367,20 EUR. Toženec mu dolguje tudi 22 % DDV (80,78 EUR), skupaj 447,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila. Tožniku ni priznalo povračila stroškov za posvet s stranko glede vložitve odgovora na revizijo (100 točk) ter za pregled revizije in priloženih listin (100 točk), saj ne gre za samostojno storitev, ampak storitev, ki je že zajeta v tarifni številki 16/6 OT (prim. VSC II Kp 23287/2020, VSL I Cp 220/2019 idr.).

**Pritožbeni stroški**

16. Ker toženec s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, tožniku pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Pri odmeri potrebnih stroškov tožnika je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je ta odgovoril na pritožbo, ki je bila vložena zoper procesni sklep o zavrženju revizije. Stroške je zato priznalo ob smiselni uporabi tar. št. 22/2 OT, pri čemer je kot vrednost spornega predmeta štelo 6.776,00 EUR. Tožniku tako pripada 200 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 2 % materialnih stroškov oziroma štiri točke, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša 122,40 EUR. Toženec mu dolguje tudi 22 % DDV (26,93 EUR), skupaj 149,33 EUR.

17. Toženec je dolžan povrniti tožniku tudi stroške pritožbe. Z njo se je tožnik zavzemal za plačilo 597,31 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na revizijo, kar predstavlja vrednost spornega predmeta za potrebe odmere stroškov pritožbe. Pripada mu povračilo 250 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 16/4 OT) in 2 % materialnih stroškov oziroma pet točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR znaša 153,00 EUR. Toženec mu dolguje tudi 22 % DDV (33,66 EUR), skupaj 186,66 EUR. Tožnik je za odgovor na revizijo upravičen do povračila 447,98 EUR stroškov, torej 75 % zahtevanega zneska, kar pomeni, da je tolikšen tudi njegov pritožbeni uspeh. Toženec mu zato dolguje 140,00 EUR stroškov za pritožbo.

18. Toženec je dolžan povrniti tožniku skupno 289,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia